Primož Jakopin, dnevnik posnetkov

Ponikve v Jezerini
7. septembra 2013, 24 posnetkov

Slike so večinoma velike približno 533 krat 800 pik, na začetkih opisov so zaporedne številke izvirnih posnetkov. Sodelovali so: Claudio Bratoš, Jaka Jakofčič. Jure Jakofčič in Jasmina Rijavec, Janez Marinšek, Franc Bizjak in Vasja Zaman. Poimenovanje delov jame so avtorjeve, oznaki noter in ven pomenita od vhoda proti notranjosti jame ali od notranjosti proti vhodu. Foto in copyright (c) Primož Jakopin - Klok 2013, razen kjer je ob posnetku navedeno drugače.


 

Pred končnim breznom v jami


 


 
18894. Franc je pomagal Janezu.
 


 


 
18900. Jure in
 


 


 
18895. Jasmina sta merila, od zadnjega sifona nazaj do prednjega. Namerila sta 362 metrov poligona, višinska razlika pa je bila 18 metrov. Gladina vode v zadnjem sifonu je 9.5 metrov nižje od gladine v prednjem.
 


 


 
18899. Janez je plezal kamine. V zadnjem (tistem najbližje zadnjega sifona) je sledil prepihu in priplezal do okrogle ožine. Vanjo je vtaknil glavo, ožino s tem precej zaprl in tako povečal prepih, da mu je bučalo v ušesih. Ker je na hribu nad tem delom jame močan dihalnik, ki so ga že prekopali v globino več kot 10 metrov, pa odnehali, ker ni bilo prostora za izkopno deponijo, je verjetna domneva, da se nad srednjo etažo jame, raziskovano zdaj, nahaja še starejša, višja etaža.
 


 


 
18906. Claudio je skrbel za lažji prehod po jami, predvsem po poti nazaj.
 


 


 
18907. Jaka je bil vodja ekskurzije, obenem pa je še opremljal strme dele poti.
 


 


 
18909. Vasja je pregledoval stranske rove, če bi kje bilo še kakšno nadaljevanje.
 


 


 
18902. Klok se je (do roba svojih zmožnosti) potrudil, da je prišel do konca in nazaj, vmes pa še malo fotografiral (ta posnetek je napravil Jure Jakofčič).
 


 

Povratek do vhoda v jamo


 


 
18903. Jama je bila raziskana do vključno brezna, ki se spusti v zadnji sifon. Rov, ki pelje do tega dela jame, je že precej spodobnih dimenzij, spominja na Najdeno jamo, po dnu zdrizasto blato, strmine iz suhe ilovice, stene in strop delno sprani, delno zasigani. Posnetek je v smeri noter, Jasmina se premika proti naslednji točki, merila sta nazaj.
 


 


 
18904. Franc in Jasmina na ovinku, kjer se desno odcepi navzgor že omenjeni kamin, posnetek ven
 


 


 
18905. Pogled noter, Franc pod kaminom
 


 


 
18910. Pogled ven na ozek prehod s skalnimi noži. Jama na mnogih mestih spominja na Čolniče, le da je ponorna, ne izvirna, in zato stene in skalni noži niso črni, ampak običajne jamske barve. Prehodi so ponekod taki, da se da hoditi s transportko na ramenih, ponekod se jo da nositi ob sebi, je pa podobno kot v Čolničih tudi več pasaž in ozkih strmih prehodov, kjer ni lahko s seboj in še manj s transportko. Prav zaguljenih, tkim. eko pasaž pa ni.
 


 


 
18912. Franc na enem izmed širših prehodov, pogled noter
 


 


 
18913. Jasmina meri na naslednjo točko (proti ven). Svetli pegi desno zgoraj sta odsev Juretove čelne svetilke.
 


 


 
18914. Pogled ven na vrh vzpona iz prejšnje slike, Jasmina. Rov je strm, ozek in ovalen, k sreči je v dnu in stenah nekaj nožev, ki so dobri oprimki.
 


 

Pri veliki skali za prednjim sifonom


 


 
18916. Malo naprej (gledano od vhoda v jamo) od prednjega sifona se rov precej razširi in sredi njega je velika lepa skala. Pogled ven, Janez in Claudio (z leve na desno).
 


 


 
18917. Pogled od skale v notranjost rova, Claudio.
 


 


 
18918. Pogled noter, z istega mesta, Janez in Claudio.
 


 


 
18919. Skala sredi rova, pogled noter, Jaka, Vasja, Franc in Janez (Claudio je za Janezom)
 


 

Prednji sifon


 


 
18920. Pogled noter, zelena svetloba je od bliskavice v nadaljevanju rova.
 


 


 
18922. Pogled noter na sifon, s prečke ga je osvetlil Jaka. Claudio in Stojan sta sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja z dolgo natego (skoraj 100 metrov) izsušila sifon in s tem odprla pot v nadaljevanje jame. Sifon je bil še enkrat izsušen leta 1990, potem pa nikoli več. Letos je uspelo nad sifonom razširiti razpoko, ki pelje do nadaljevanja in izsuševanja sifona ni več potrebno.
 


 


 
18923. Jasmina na prečki, ki pelje čez sifon do rova za sifonom, pogled noter.
 


 


 
V sifonu že nekaj časa domuje tudi pupek, ki si ga je mogoče ogledati v zgornjem filmčku.
 


 


 
18925. Pogled ven iz stopnje na vhodu v jamo, Jaka. Jama je zelo zanimiva tudi v širšem merilu, po sedmih ekskurzijah v mesecu dni (7., 10., 13., 21. in 29. avgusta, 4. in 7. septembra), na zadnji so sodelovali člani šestih jamarskih društev z obeh strani meje, je postala za Dimnicami druga najdaljša jama v Matarskem podolju, krepko je presegla kilometer dolžine, upe na nadaljnja odkritja po prihodnji suši pa krepi nedavni preboj zgornjega obhodnega prehoda na koncu starega dela jame. Spodnji prehod se zapre po vsakem večjem deževju in je bil letos spet odprt po več kot dvajsetih letih, po novem pa ga bo mogoče spet odpreti z le malo dela.
 


 

Gostilna Burja v Kozini, zaključek po koncu ekskurzije


 


 
18926. Gostilna je najbolj znana po leskovačkih jedeh z žara. Čevapčiči, na posnetku plitev krožnik normalne velikosti drži Janez, so veliki skoraj kot kranjske klobase.
 


 



Stran je pripravil Primož Jakopin, ki sprejema tudi pripombe. Postavljena je bila 8. septembra 2013 in nazadnje spremenjena istega dne.

Naslov: http://www.jakopin.net/primoz/slike/2013/PJ20130907.html