Primož Jakopin, dnevnik posnetkov

Prekop v Galacijevki, 5. dan

Preboj

13. februar 2016, 23 posnetkov

Slike so velike približno 683 krat 1024 pik. Na začetkih opisov so zaporedne številke izvirnih datotek s posnetki. Udeleženci ekskurzije, ki so vsi sodelovali tudi pri nastanku slik, so: Gregor Pintar - Stari, Jernej Petrovčič - Jerko, Janez Kanoni - Žan, Janez Juvan - Manč, Marjan Baričič, Metod Di Batista, Andrej Drevenšek in Primož Jakopin - Klok.

K uspehu današnje akcije je v znatni meri pripomogla podpora iz vasi Laze. Marjan Kolar je splužil Vajzovo cesto po celotni dolžini, 1.5 km od glavne ceste do čistine s parkiriščem na koncu, pa še voziti je moral ves čas vzvratno, ker je plužna lopata nameščena na zadnjem delu traktorja. Lovrinov Jože (Kermavnar) je Žanu posodil traktor, s katerim je ta potem pripeljal vse težje dele opreme, predvsem agregat (tega so tudi posodili v Lazah) tako rekoč do vhoda v jamo.

Foto in copyright (c) Primož Jakopin 2016.


 
 
 

Od konca Vajzove ceste do jame


 


 
28832. Čistina na koncu Vajzove, kar je vse splužil Kolarjev Marjan, da nam je prihranil tovorjenje po snegu.


 

 


 
28831. Manč pri kupu snega, ki ga je Marjan odrinil s ceste.


 

 


 
28833. Ponoči je zapadlo še 20 cm novega snega, tako da je bila bela odeja kar solidna.


 

 


 
28834. Sneg na vejah smrek okoli jame se je začel hitro topiti in s snežnim pršcem ter večjimi kosi vedno znova presenetil tistega, ki je bil še pred jamo.


 

 


 
28836. Traktor Lovrinovega Jožeta, s katerim je Žan pripeljal skoraj do vhoda. Kar je pripeljal, je zdaj že v jami ali pred njo, kar je videti na zadnjem podiju smo dali tja le zato, da ne bi bilo v snegu.


 

 

Delovišče, 24 m pod površjem


 
28838. Manč je dvignil kamen ...


 

 


 
28839. ... in ga podal Metodu, ki ga je takole z občutkom vrgel na pravo mesto vrh ploščadi.


 

 


 
28840. Jerko je položil skalo na ploščad; Stari.


 

 


 
28841. Metod in Marjan


 

 


 
28842. Pogled na prvi (levi) 90-stopinjski ovinek v prekopu


 

 


 
28843. Pogled na drugi (desni) ovinek


 

 


 
28844. Pogled na tretji in obenem zadnji (spet levi) ovinek


 

 


 
28845. Kosti, ki jih je našel Jerko. Najdaljša (spodaj desno) meri 18 cm.


 

 


 
28846. Marjan pri počitku, ne ravno na kavču, ampak na kamnih, pa še vedno precej v slogu Gustava Léonarda de Jongha, predvsem njegovega olja Popoldanski počitek.


 

 


 
28848. Andrej se nam je pridružil popoldne, ravno ob pravem času (preboj), navdušilo ga je poročilo Starega o prejšnji akciji, podano na četrtkovem jamarskem sestanku. Andrejev obraz je živa priča kako je bilo vhodno brezno mokro in blatno, še bolj kot po navadi. Drobni studenčki so curljali od vsepovsod in se jim je bilo nemogoče izogniti, še najbolj so te namočili v obeh navpičnih pasažah. Zemljo in ilovico po jami je taleči se sneg spremenil v spolzko, zdrizasto brozgo.


 

 


 
28851. Marjan na drugem ovinku, pogled ven. Ker ni bilo dovolj prostora za čelado in za vedro, je moral slednjega dvigniti nad glavo, da ga je lahko podal naprej.


 

 


 
28856. Manč z macolo in dletom kleše črto, iz katere bo nastala razpoka, ki bo odlomila dober kos skale na tleh. Pa bo spet malo več prostora za noge pri poti noter in ven.


 

 


 
28853 - 28855. Panoramski pogled (v navpični smeri) roba ploščadi, v katero je vgrajenih več kubičnih metrov nakopanega kamenja; Marjan.


 

 


 
28857. Andrej se vrača iz prekopa, je na prvem ovinku.


 

 


 
28858. Pogled na tretji raztežaj prekopa, prizor je bil 11. februarja videti še takole, zdaj pa je meander že prekopan in se nadaljuje s četrtim, zadnjim raztežajem.


 

 


 
28859. Zadnji raztežaj prekopa je bil do sem približno vodoraven, tu pa se začenja hitro spuščati.


 

 


 
28860. Bližji pogled na zadnji raztežaj, posebej lepa je desna stena - prekop je bil zaradi tega narejen v levi steni.


 

 


 
28861. Navpičen (od zgoraj v globino) pogled na konec prekopa. Končno nakopane kamnine ni bilo treba več vlačiti po celem prekopu nazaj (10 m), ampak je kar sama padala v brezno. Gladka stena dvorane s tlemi približno 10 metrov globlje je lepo vidna in spust vanjo bi bil možen že zdaj. Bi pa izboklina sredi slike poskrbela, da bi bil povratek težak in problematičen. Odgovor na vprašanje, ali je dvorana spodaj del Najdene jame ali kake druge, še neznane (sanja svinja o koruzi ... khm. Lipertovi jami) bo znan v bližnji prihodnosti.

 
 

 



  Galacijevka, 4. dan, 11. februar 2015     Prekop v Galacijevki, 6. dan, 18. februar 2016  

Stran je pripravil Primož Jakopin, ki sprejema tudi pripombe. Delo se je začelo 14. februarja 2016, datum zadnje spremembe pa je 12. marec.

Naslov: http://www.jakopin.net/primoz/slike/2016/PJ20160213.html