Primož Jakopin
Postavitev spletne strani v jeziku HTML
pri predmetu Jezikovne tehnologije
- Uvod
- Primeri strani in uporabni naslovi
- Pet zanimivih predstavitvenih strani
- Uporabni naslovi na internetu
- Pisanje predstavitvene strani
- Enostavna predstavitvena stran
- Jezik HTML
- Boljša predstavitvena stran
- Barvna lestvica
- Slike kot ozadja strani
- JavaScript in Java
- Primeri uporabe Javascripta
- Primer uporabe ukaza Canvas za risanje
- Internetni čas
- Preverjanje zapisa spletne strani
- Nekaj drugih uporabnih naslovov na internetu
- Navodila za postavitev strani iz domačih logov
- Ponudniki dostopa in prostora na svetovnem spletu
- Brezplačen prostor na svetovnem spletu
- Fotografija
- Prenos fotografij v digitalno obliko
- Digitalni fotoaparati
- Priprava digitalnih slik
- Arhiviranje fotografij in priprava za objavo na spletu
- Digitalne fotografije na papirju
- Film
- Kratek film v lastni režiji
- Mobilni telefoni
- Glasba
- Sklep
Predstavitvena stran (angl. home page, sinonim domača stran)
pove o svojem nosilcu tisto najpomembnejše, kar naj bi o njem vedela
domača in svetovna komunikacijsko sodobna javnost. Internet postaja
vsak dan bolj živa svetovna enciklopedija, osnovni vir informacij, v
vseh okoljih, v akademskem okolju pa še posebej. Tako ne gre drugače,
kot da smo vsi živo prisotni tudi na ta način. Dela
ni prav veliko, marsikdaj pa pride predstavitvena stran zelo zelo
prav, tako doma kot, še bolj, na tujem.
Stran mora biti shranjena na strežniku (angl. server),
vozliščnem računalniku svetovnega omrežja,
ki mora izpolnjevati nekaj osnovnih zahtev. Predvsem mora biti
- zmogljiv in z internetom dobro povezan
- neprekinjeno dostopen (7 dni na teden, 24 ur na dan) in
- zanesljiv, da vam ni treba skrbeti, kaj se utegne zgoditi z vašo stranjo
- tak, da lahko svojo stran na njem sami spreminjate, od koderkoli.
Navadno bo vse te zahteve najhitreje izpolnil strežnik vaše
matične ustanove, če je ne more, če ga ni ali če ni dostopen pa je treba
izbrati enega izmed ponudnikov, navedenih v razdelku
Ponudniki dostopa in prostora na svetovnem spletu.
Spletne strani vedno gledamo s posebnim programom, ki mu
po slovensko pravimo pregledovalnik (angl. browser, slovenska
sinonima sta brskalnik in brkljalnik). Izbire pri pregledovalnikih je kar nekaj,
na prvih treh mestih,
kar se tiče števila uporabnikov, so bili avgusta 2016 Googlov
Chrome,
Applov Safari in
Mozillin Firefox.
Preden se resneje lotimo oblikovanja lastne predstavitvene strani,
je priporočljivo, da si ogledamo kakšno že narejeno, poleg tega pa še nekaj
naslovov na internetu, ki jih morda utegnemo citirati na naši strani.
Poleg vzorčne osebne predstavitvene strani
v slovenskem in angleškem jeziku, ki jo bomo videli malo kasneje,
je na internetu še mnogo drugih, ki so vredne ogleda. Ob obilici bolj
zapleteno sestavljenih in tudi nagrajenih strani, ki kar kipijo od
najnovejših programskih dosežkov, migetajočih slikic in bolj ali manj
posrečene glasbe, je tudi kaj preprostejšega, pa vseeno zanimivega:
Miran Hladnik je profesor na Oddelku za slovenski jezik
Filozofske fakultete in naš prvoborec na področju uvajanja uporabe
interneta v literarni vedi. Njegova stran je kratka in jasna, najpomembnejše
pa je, da od vsega pomembnega, kar je napisal ali kar želi povedati, niso
navedene samo reference, ampak tudi kazalci, s katerimi ustrezne dokumente
takoj prikličemo na zaslon.
Franc Marušič - Lanko je docent za jezikoslovje na Fakulteti za humanistiko
Univerze v Novi Gorici, sicer znan tudi kot
jamar.
Stran je bolj špartanska, je pa mogoče tudi na njej takoj priti do vseh
Marušičevih del.
Nancy Ide
je ena redkih lastovk na visokem nebu računalniške
znanosti, še posebej tiste o besedilih in ima zelo skrbno in premišljeno
narejeno predstavitveno stran; le za
njeno sliko je treba klikniti tu. Ženske so sicer prispevale pomemben delež v razvoju
računalništva, npr. pri razvoju prvega elektronskega računalnika
ENIAC ali kasnejših,
že bolj integriranih računalnikov iz začetka 60-ih let
20. stoletja. In kdo je bila
prva izmed
njih, ki se je sicer ukvarjala z matematiko in znanostjo, pa ne brez
nekaj očetove poetične žilice?
Eric Weisstein, astronom in sodelavec podjetja
Wolfram Research,
je eden največjih internetnih polihistorjev - na svetovni splet je spravil
izredno veliko koristnih in uporabnih podatkov.
Stran Costa Navarino
je zaradi lepega oblikovanje in z njim povezane
predstavitve vsebin dosegla uvrstitev na
Seznam najlepših spletnih strani podjetja
1stwebdesigner, ki ga
vodi Daniel Kurdoghlian.
Poleg teh petih primerov so vedno zanimive tudi strani,
dobitnice priznanj Webby,
ki jih vsako leto podeljuje
The International Academy of Digital Arts and
Sciences iz San Francisca.
Vsako stran, ki nam je všeč, se splača, ko bomo osnove jezika HTML vsaj
za silo poznali, pogledati v njeni izvorni obliki. Navadno to
dosežemo tako, da pritisnemo na desno tipko na miši in potem iz
seznama možnosti izberemo Ogled vira strani
(angl. View source).
Marsičesa se lahko naučimo na ta način, kar bi bilo s pomočjo
učbenikov dosti manj zanimivo in težje.
Poleg vzorčnih predstavitvenih strani pridejo zelo prav tudi
nekateri naslovi na internetu, s katerimi si lahko pomagamo pri izdelavi
lastne tako da npr. da napravimo povezavo nanje ali pa zaradi splošnega vtisa
- te strani so namreč narejene precej drugače kot osebne:
- Internet
- Google. Najbolj uporabljan
informacijski servis na internetu, o katerem bo v nadaljevanju še govora.
Bing podjetja Microsoft ter
Yahoo! podjetja Yahoo sta še dva
internetna informacijska servisa z več milijard spletnih strani v indeksu.
- Najdi.si podjetja TSmedia (Telekom Slovenija)
je iskalnik po slovenskih spletnih straneh.
- Slovenija. Stran naše dežele, ki jo
pripravljajo pri podjetju Telemach, v angleškem in slovenskem jeziku.
- Izobraževanje
- Univerza v Novi Gorici. Prek njene strani
pridemo do strani fakultet, recimo
Fakultete za humanistiko.
- Narodna in univerzitetne knjižnica v Ljubljani.
- Stran z iskalniki po
enojezičnih slovarjih podjetja Lexico.
- Nova beseda,
iskalnik po besedilih v slovenskem jeziku.
- Gigafida,
demo stran iskalnika za slovenščino z največjim obsegom besedil.
- Knjige v knjižnicah. Stran do
podatkov vzajemnega kataloga slovenskih knjižnic - COBISS.
-
Bibliografije raziskovalcev, evidentiranih pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo,
z bibliografskimi enotami, vključenimi v COBISS.
- Brezplačni prevajalski servis
podjetja Google s več deset jezikovnimi pari, med katerimi je tudi slovenščina.
- Podobna storitev,
Presis, za par slovenščina -> angleščina v obe smeri in
par nemščina -> slovenščina je na voljo
na spletni strani podjetja Amebis iz Kamnika. Prevede do 2000
znakov besedila.
- Wikipedija, obsežna splošna
enciklopedija, ki jo gradijo spletni uporabniki sami. Ima tudi več kot sto tisoč
člankov v slovenskem jeziku.
- Splošno
- Telefonski imenik. Telekomov
seznam vseh telefonskih naročnikov, za registrirane uporabnike tudi s slikovnimi
načrti mest, da ulico takoj najdemo.
-
Vremenska napoved. Stran Hidrometereološkega zavoda Slovenije,
nepogrešljiva pri načrtovanju takih ali drugačnih akcij (npr. vožnje s
kolesom).
- Desetdnevna
vremenska napoved podjetja The Weather Channel.
- Interaktivni zemljevid Slovenije
Društva Geopedia, z veliko uporabnimi podatki in satelitskimi posnetki, tudi z
legami 10.000 slovenskih jam.
- Michelinov Interaktivni atlas
Evrope. Hiter in zelo uporaben, ne samo z navodili za pot iz kraja v kraj,
ampak tudi s časom in ceno.
- Kino.
Stran s kazalci na kinematografske predstave v
Novi Gorici (desni stolpec).
- Letalski prevoz - za tiste, ki morajo potovati z letalom, stran
našega letalskega prevoznika Adrie Airways.
Tu je še ena od strani za prevoz na daljše razdalje
(okoli sveta, Avstralija, Nova Zelandija), stran letalske družbe
Air France (Indijski ocean, Polinezija), stran
za promet med južnomorskimi otoki, in
med nam malo bližjimi vulkanskimi otoki.
- Domače novice,
- Mali oglasi. Salomonov oglasnik
ali Moj oglasnik podjetja Iprom d.o.o.
ali bolha.com podjetja Megaklik.
Za izdelavo predstavitvene strani potrebujemo dva osnovna
programa - urejevalnik, s katerim jo bomo pisali in pregledovalnik, ki
nam bo služil za preizkušanje že napravljenega. Pregledovalnik že imate
in si tudi z njim že kar nekaj upate, ostane pa še urejevalnik.
Predstavitvenih strani se lahko lotimo na enega izmed treh načinov. Prvi
je s programskimi orodji za tiste, ki se s pisanjem teh strani
zelo veliko, recimo poklicno ukvarjajo (primer je Microsoftov
Frontpage) in kjer je treba že precej dobro vedeti, kaj se dogaja
na izvornem nivoju datotek. Drugi način je s kakim izmed tako imenovanih
urejevalnikov za jezik HTML, ki jih je veliko na internetu, dober pregled je
na strani podjetja
Tucows
in kjer pišemo bolj ali manj v izvorni kodi, le da nam je delo precej
olajšano. Ti programi spadajo večinoma v kategorijo shareware, se
pravi da jih lahko mesec dni brezplačno preizkušamo, potem pa moramo
proizvajalcu nekaj malega plačati. Tretji način je, da uporabimo kak
urejevalnik, ki je že pri roki, npr. Beležnico (angl. Notepad
), ki jo že dobimo z operacijskim sistemom računalnika. Ker
orodja,omenjena pri prvem in drugem načinu niso čisto enostavna in povsod
dostopna, ker se s tem delom najbrž ne boste poklicno ukvarjali in ker
želimo spoznati, za kaj pri celi stvari dejansko gre, je bolje,
da začnemo z nazadnje omenjenim najpreprostejšim urejevalnikom, ki ga
ni bo treba daleč iskati in ki ga res ni težko uporabljati.
Našo stran bomo najprej zapisali na disk (ali disketo)
računalnika, na katerem delamo, jo tam preizkusili in jo šele potem, ko bo
povsem gotova in ko bomo z njo zadovoljni, prenesli na strežnik, od
koder bo dostopna še vsem ostalim. Odprimo Beležnico - z izbirami
Start->Programi->Pripomočki->Beležnica
in napišimo
naslednjih nekaj vrstic:
<html>
<head>
<title>Marija Novak - predstavitvena stran</title>
</head>
<body>
Marija Novak<br>
<br>
Dobrodošli na moji predstavitveni strani.<br>
Če bi mi radi kaj sporočili, mi pišite na naslov:<br>
marija.novak@ung.si<br>
<br>
Nasvidenje!<br>
</body>
</html>
|
Namesto Marija Novak, najpogostejšega slovenskega para (ime,priimek), bomo
seveda napisali svoje ime in svoj priimek. Ko smo gotovi, shranimo
besedilo z izbiro Datoteka->Shrani kot
, v nov podimenik
na disku, ki mu damo npr. ime "Eva", datoteki pa "index.html".
Za ime index.html se odločimo zaradi tega, ker je to dogovorjeno
ime datoteke, ki jo gre spletni pregledovalnik iskat v nekem
podimeniku na strežniku, če imena datoteke ne navedemo. Za lažje
razumevanje si oglejmo primer. Denimo, da sem Alenka Valentinčič in da
je stric zakupil domeno www.valentincic.net ter v njej odprl
podimenik alenka, ki mi je na razpolago. Vanj želim shraniti
svojo osebno stran. Če ji dam ime index.html, bo za ogled
strani na spletu dovolj napisati naslov
http://www.valentincic.net/alenka, če pa recimo
osebna_stran.html bo moral biti naslov daljši:
http://www.valentincic.net/alenka/osebna_stran.html.
Na kratko - naslova
http://www.valentincic.net/alenka in
http://www.valentincic.net/alenka/index.html sta,
kar se gledalcev strani tiče, enakovredna. Ali še enkrat - če imena datoteke v
podimeniku pregledovalniku ne damo, bo skušal v njem najti datoteko
index.html in jo odpreti.
Ime podimenika smo pustili namenoma kratko, da ga bomo lahko zlahka našli
tudi s programom za prenos datotek na strežnik. Ko je datoteka shranjena,
Beležnice ne zapremo, ampak jo le skrijemo v spodnjo črto na zaslonu
in spet poženemo pregledovalnik (npr. Internet explorer) in v njem
kot naslov vnesemo:
C:\Program Files\Eva\index.html
Če ga pri tipkanju nismo nič polomili, zagledamo na zaslonu nekaj
podobnega kot je napisano spodaj:
Marija Novak
Dobrodošli na moji predstavitveni strani.
Če bi mi radi kaj sporočili, mi pišite na naslov:
marija.novak@ung.si
Nasvidenje!
|
Če je kaj narobe, če nam kaj ni všeč, se vrnemo v Beležnico,
popravimo, kar je treba, shranimo (tokrat kar z ukazom
Shrani, spet pokličemo pregledovalnik in tam izberemo
Pogled -> Osveži ali, še hitreje, kar ikono
Osveži (angl. Refresh).
Postopek nadaljujemo tako dolgo, dokler z izdelkom nismo zadovoljni.
Oglejmo si prvo vrstico izvorne kode naše predstavitvene strani še
enkrat:
Pregledovalniku pove, da gre za dokument, napisan v
jeziku HTML (angl. HyperText Markup Language), hipertekstnem ali
nadbesedilnem označevalnem jeziku; zadnji izraz je predlagal
Miran Hladnik v drugem delu svojega prispevka
Elektronski literarnovedni viri in računalniško pisanje.
Jezik HTML
je podmnožica jezika SGML (Standardni splošni označevalni jezik, akronim iz angl.
Standard Generalized Markup Language); oboje je bilo razvito v CERN-u,
evropskem središču za jedrske raziskave v Ženevi z namenom, da bi omogočili
kar najbolj pregledno in enovito označevanje dokumentov v računalniškem
okolju. HTML je izumil
Tim Berners-Lee (zelo poučna sta njegova predstavitvena stran
in predavanja sodelavcev),
ki zdaj vodi svetovnospletni konzorcij (angl. W3C, iz
World Wide Web Consortium).
Z jezikom HTML so označene strani na svetovnem spletu (angl. WWW);
je kar pregleden in čez nekaj časa, ko se njegovih oznak
malo privadimo, nam vse skupaj ne deluje več nečloveško in zoprno.
Jezik je, če ga primerjamo z marsikaterimi novejšimi strukturami,
zaradi fiksnih oznak celo prav simpatičen, predvsem pa omogoča pisanje
zelo kompaktnih in obvladljivih spletnih strani.
Leta 1999 je bil sprejet nov standard za označevanje dokumentov na
internetu, XML (akronim iz
Extensible Markup
Language), kjer v posebni datoteki (DTD, od angl. Document Type
Definition), ločeni od spletne strani same, predpišemo kakšne
oznake bomo v dokumentu uporabljali in kaj naj pomenijo. S tem lahko
zapišemo tudi zelo zapletene in komplicirane podatkovne in besedilne
strukture, za aplikacije skoraj ni več omejitev.
Most med jezikoma HTML in XML je
XHTML,
pri katerem je različica HTML 4.01 oblikovana kot aplikacija
v jeziku XML.
Novejše različice Microsoftovih izdelkov (Office od 2003
naprej), npr. MS Word, ponujajo pri
shranjevanju dokumentov, kadar izberete način shranjevanja
Shrani kot spletno stran, vsaj dve možnosti. Pri izbiri prve
možnosti shranijo zapisano v formatu XML, z zelo veliko
dodatnimi oznakami, da bi bila spletna različica kar najbolj podobna
osnovni. To zelo poveča velikost shranjene kode
(tudi za faktor 3 in več), skoraj do neprepoznavnosti pa zmanjša
berljivost te spletne kode. Zato je priporočljivo uporabiti način
shranjevanja Kot spletno stran, filtrirano. Na ta način se
dokument shrani v formatu HTML, bolj pregledno in čitljivo,
ciljna datoteka je pa tudi nekajkrat manjša in za hranjenje in promet
po internetu veliko primernejša.
O jeziku HTML je na internetu v angleščini zelo veliko napisanega,
v slovenščini seveda veliko manj. Nekaj virov:
Najprej čisto načelna jezikovna pripomba vsem avtorjem
slovenskih navodil - stvarna imena pišemo v slovenščini za
samostalniki in ne pred njimi. Tako delajo v pivovarni ob Celovški
cesti našemu jeziku veliko krivico, z vsakim izveskom, kjer so
napisali "UNION pivo" namesto pravilnega pivo UNION in tudi
avtorji obravnavanih virov bi lahko vedeli, da ni prav "HTML jezik" ampak
jezik HTML. Sicer pa si oglejmo vire enega za drugim:
Prvi vir je napisal dr. Matjaž Zaveršnik s Fakultete za matematiko
in fiziko ljubljanske univerze. Je kratek in jedrnat, za učenje osnov
zelo primeren, poleg tega pa vključuje tudi obrazce.
Nadaljnja vira sta dve slovenski knjigi s to tematiko.
Obe sta na razpolago v večjem številu knjižnic, informacijo o tem,
kje ju imajo in ali je kak izvod še prost, dobite pa v
slovenskem vzajemnem katalogu
(Vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB); še najhitreje tako,
da pri iskanju v rubriko "jezik" napišete "slv", v rubriko "besede iz
naslova" pa "HTML".
Naslednji
na seznamu je kratek in jedrnat priročnik, ki so ga napisali pri
konzrciju World Wide Web. Na zelo pregleden način je opisano vse bistveno
jezika HTML.
Sledi vir, ki bi mu lahko rekli tudi
kratek spletni pravopis,
izpod peresa že omenjene vrhunske avtoritete pride zelo prav, ko se z jezikom HTML že
nekako znajdemo, pa bi radi dosegli, da našim stranem tudi zahtevnejši uporabniki ne
bodo imeli kaj očitati. Obsežnejše podobno delo je
Web Style Guide, ki ga je napisal Patrick J. Lynch z ameriške univerze
Yale.
Zadnji
na seznamu je interaktivni vodič, približno v stilu knjig
"Za telebane", ki ga je napisal Joe Burns.
Naša prva predstavitvena stran je bila kratka in lepa.
Življenje pa, kot bi rekel prijatelj iz Zahodnega gozda, je
trdo in nepravično. Da bi bila stran res sprejemljiva, ji še precej
manjka, potrebuje pa tudi svojo sestro v angleškem jeziku.
Najprej dopolnimo zaglavje, del spletne strani med oznakama
za začetek zaglavja <head>
in za konec: </head>
.
Namenjeno je predvsem pregledovalniku in vsebuje razne podatke o
spletni strani, ki pa jih na strani, kot jo vidi uporabnik
na zaslonu računalniku uporabnik, seveda ni videti.
Doslej je vsebovalo samo naslov spletne strani:
<head>
<title>Marija Novak - predstavitvena stran</title>
</head>
|
zdaj pa ga dopolnimo v:
<html>
<head>
<title>Marija Novak - predstavitvena stran</title>
<meta http-equiv="content-type" content="text/html; charset=windows-1250">
<meta http-equiv="content-language" content="sl">
<meta name="author" content="Marija Novak">
<meta name="copyright" content="Marija Novak">
<meta name="revised" content="26.2.2007">
<meta name="description" content="Zanima me merjenje
kvantitativnih pojavov v slovenskem in angleškem jeziku.
Ukvarjam se tudi s fotografiranjem metuljev.">
<meta name=keywords content="predstavitvena stran, domača stran,
slovenski jezik, angleški jezik, kvantitativno jezikoslovje, računalniška
lingvistika, fotografija, metulji">
</head>
|
Oznako za naslov in njeno vsebino že poznamo, pregledovalnik jo ima
bolj za lastno uporabo, izpiše se le na začetku
zunanjega okvira okna, v katerem bo nekdo gledal stran.
Naslov uporabijo tudi informacijski servisi, o katerih bo tekla
beseda še malo kasneje, za prvo vrstico izpisa informacije o naši
strani. Sledi sedem oznak <meta ...>
;
teh oznak v jeziku HTML ni treba posebej končati, ne objemajo kakega
besedila, njihova vsebina pa je, kot že rečeno,
namenjena predvsem pregledovalniku samemu
in drugim programom, ki bodo imeli s to stranjo na internetu še kaj
opraviti. V prvi oznaki je najpomembnejše določilo
charset=windows-1250
, ki
pregledovalniku pove, da bomo uporabljali okenski nabor znakov
z oznako 1250. To so predvsem posebne črke tkim. srednje in vzhodne Evrope
(angl. CEE - Central and Eastern Europe) brez cirilice,
se pravi češke, poljske, madžarske in tudi naši sičniki in
šumniki. V njem od črk, ki bi si jih človek želel, zaradi
italijanščine in francoščine, manjkajo predvsem samoglasniki s
krativcem. Alternativna izbira, s podobnim, le malo skromnejšim
naborom črk tega
področja, je charset=ISO-8859-2
;
razlika med naboroma ISO-8859-2 in windows-1250 je večja
univerzalnost prvega - njegove črke naj bi prav videli
vsi uporabniki interneta v tem delu Evrope, tudi tisti, ki nimajo
računalnika z okenskim operacijskim sistemom (na tehniških fakultetah
in inštitutih je veliko delovnih postaj z operacijskim sistemom UNIX).
Mi smo pri naboru windows-1250 ostali le zaradi enostavnosti -
zaradi tega, da lahko za urejanje strani uporabimo katerikoli urejevalnik
pod okni, ne samo posebnih, ki imajo že vgrajen tudi filter za
ISO-8859-2 (EVA npr. ga ima).
Hiba nabora ISO-8859-2
, če bi se
odločili zanj, je le v tem, da v vrstici
<title> ...
ni priporočljivo pisati črk č, ž in š - pregledovalnik jih bo na dnu
in na vrhu zaslona pokazal narobe vsaj na 75% obstoječih
računalnikov, to je tistih z okenskim operacijskim sistemom.
Nabor ISO-8859-2
se imenuje tudi Latin 2 in je standardiziran -
mednarodna organizacija za standarde (ISO - akronim iz angl. International
Standards Organisation) ga je sprejela leta
1987.
Standard Unicode, ki je namenjen uporabi vseh vrst pisav na
računalnikih, tudi grškim črkam, cirilici, arabskim črkam, kitajskim
in japonskim pismenkam:
<meta http-equiv="content-type" content="text/html; charset=UTF-8">
|
je že zelo na pohodu, ga pa operacijski sistem,
ki je zdaj najbolj v uporabi (Okna), še ne podpira povsod, recimo v
Beležnici ne, in zato mi, vsaj za zdaj, ostanemo
pri naboru windows-1250
.
Naslednja oznaka:
<meta http-equiv="content-language" content="sl">
|
pove, da je vsebina strani napisana v slovenskem jeziku (sl);
šifra za angleščino je en, oziroma, če želimo biti še bolj
natančni, en-gb ali en-us. Seznam kod jezikov najdemo na
tej
strani.
Sledijo vrstice s tremi določili
author
,
copyright
in revised
s
katerimi povemo, kdo je avtor strani, kdo nosilec avtorskih pravic
zanjo in kdaj je bila nazadnje spremenjena. Zatem sta na vrsti še zadnji
določili zaglavja,
description
in
keywords
:
<meta name="description" content="Zanima me merjenje
kvantitativnih pojavov v slovenskem in angleškem jeziku.
Ukvarjam se tudi s fotografiranjem metuljev.">
<meta name=KEYWORDS content="predstavitvena stran, domača stran,
slovenski jezik, angleški jezik, kvantitativno jezikoslovje, računalniška
lingvistika, fotografija, metulji">
|
ki sta skupaj z naslovom namenjena internetovim iskalnim servisom,
kakršni je npr. ameriški Google,
ki je trenutno največji in najbolj uspešen.
Vsi, ki želijo, da bi njihovo stran na internetu našel še
kdo, ki njenega naslova ne pozna, mu zaupajo vsebino strani.
Google (ali drug ustrezen servis) jo, z vsemi besedami vred, shrani
v svoj indeks, po katerem lahko potem po želji poizvedujemo.
V primeru, da se naša predstavitvena stran prikaže med zadetki
poizvedbe na Google-u, bo vsebina vrstice z oznako
title
izpisana najprej, takoj
pod njo pa ena ali dve vrstici opisa (angl. description). Zato je važno, da
naslov ni daljši kot eno vrstico (70 znakov), opis pa ne kot dve oziroma
približno 150 znakov (črk in ločil). V rubriko gesel (angl. keywords)
napišemo ključne besede, besede in fraze (lahko jih je zelo veliko),
za katere domnevamo, da vsebino naše strani dobro opisujejo, jih pa v
samem besedilu strani morda ni ali pa tam niso v normalizirani obliki
(samostalniki v prvem sklonu ednine, glagoli v nedoločniku in tako naprej).
Za zaglavjem pride na vrsto osrednji del naše strani, ki ga uvaja
določilo <body>
in ki ga
uporabnik na zaslonu tudi res in najprej vidi. Določilo ima v splošnem
daljšo obliko, npr:
<body bgcolor="barva" text="barva" link="barva" vlink="barva"
alink="barva">
Barvo ozadja strani (bgcolor), črk besedila (text), še neobiskanih
povezav (link), že obiskanih povezav (vlink) in ravnokar poklicane
povezave (alink) lahko izberemo sami. Pri tem si lahko pomagamo s
kakšnim izmed virov na svetovnem spletu ali pa z naslednjo tabelo, v
kateri so navedena imena in kodne vrednosti za 134 barvnih odtenkov.
BARVNI ODTENKI
RDEČE IN VIJOLIČASTE |
RUMENE IN ORANŽNE |
RJAVE |
MODRE |
ZELENE |
BELE IN SIVE |
| seashell #fff5ee | | lightyellow #ffffe0 | | beige #f5f5dc | | aliceblue #f0f8ff | | mintcream #f5fffa | | white #ffffff |
| mistyrose #ffe4e1 | | lemonchiffon #fffacd | | blanched- almond #ffebcd | | azure #f0ffff | | honeydew #f0fff0 | | snow #fffafa |
| lightpink #ffb6c1 | | lightgolden- rodyellow #ffff00 | | cornsilk #fff8dc | | aqua #00ffff | | lightcyan #e0ffff | | ivory #fffff0 |
| pink #ffc0cb | | pale- goldenrod #eee8aa | | lightyellow #ffffe0 | | lightblue #add8e6 | | cyan #00ffff | | floralwhite #fffaf0 |
| hotpink #ff69b4 | | yellow #ffff00 | | lemon- chiffon #fffacd | | powderblue #b0e0e6 | | pale- turquoise #afeeee | | oldlace #fdf5e6 |
| deeppink #ff1493 | | gold #ffd700 | | papayawhip #ffefd5 | | lightsteelblue #b0c4de | | turquoise #40e0d0 | | linen #faf0e6 |
| rosybrown #bc8f8f | | goldenrod #daa520 | | bisque #ffe4c4 | | lightskyblue #87cefa | | medium- turquoise #48d1cc | | antiquewhite #faebd7 |
| pale- violetred #db7093 | | darkgoldenrod #b8860b | | peachpuff #ffdab9 | | skyblue #87ceeb | | dark- turquoise #00ced1 | | ghostwhite #f8f8ff |
| medium- violetred #c71585 | | papayawhip #ffefd5 | | navajowhite #ffdead | | deepskyblue #00bfff | | aquamarine #7fffd4 | | whitesmoke #f5f5f5 |
| red #ff0000 | | peachpuff #ffdab9 | | moccasin #ffe4b5 | | cornflower- blue #6495ed | | palegreen #98fb98 | | gainsboro #dcdcdc |
| crimson #dc143c | | lightsalmon #ffa07a | | wheat #f5deb3 | | dodgerblue #1e90ff | | lawngreen #7cfc00 | | lightgrey #d3d3d3 |
| indianred #cd5c5c | | salmon #fa8072 | | tan #d2b48c | | medium- slateblue #7b68ee | | medium springgreen #00fa9a | | silver #c0c0c0 |
| firebrick #b22222 | | darksalmon #e9967a | | burlywood #deb887 | | blue #0000ff | | springgreen #00ff7f | | darkgray #a9a9a9 |
| darkred #8b0000 | | lightcoral #f08080 | | goldenrod #daa520 | | mediumblue #0000cd | | lightgreen #90ee90 | | gray #bebebe |
| maroon #800000 | | orange #ffa500 | | darkgoldenrod #b8860b | | slateblue #6a5acd | | greenyellow #adff2f | | lightslategray #778899 |
| lavender- blush #fff0f5 | | sandybrown #f4a460 | | peru #cd853f | | royalblue #4169e1 | | lime #00ff00 | | slategray #708090 |
| lavender #e6e6fa | | coral #ff7f50 | | chocolate #d2691e | | blueviolet #8a2be2 | | chartreuse #7fff00 | | dimgray #696969 |
| thistle #d8bfd8 | | tomato #ff6347 | | sienna #a0522d | | steelblue #4682b4 | | limegreen #32cd32 | | darkslategray #2f4f4f |
| plum #dda0dd | | orangered #ff4500 | | brown #a52a2a | | darkblue #00008b | | yellowgreen #9acd32 | | black #000000 |
| violet #ee82ee | | darkorange #ff8c00 | | saddlebrown #8b4513 | | darkslateblue #483d8b | | medium- aquamarine #66cdaa | |
| fuchsia #ff00ff | | | navy #000080 | | light- seagreen #20b2aa | |
| magenta #ff00ff | | | indigo #4b0082 | | cadetblue #5f9ea0 | |
| orchid #da70d6 | | | midnightblue #191970 | | darkcyan #008b8b | |
| medium- orchid #ba55d3 | | | | teal #008080 | |
| medium- purple #9370db | | | | medium- seagreen #3cb371 | |
| darkorchid #9932cc | | | | dark- seagreen #8fbc8f | |
| darkviolet #9400d3 | | | | forestgreen #228b22 | |
| dark- magenta #8b008b | | | | olivedrab #6b8e23 | |
| purple #a020f0 | | | | green #00ff00 | |
Pri vsaki barvi je najprej navedeno ime, ki ga lahko uporabimo za
določilom bgcolor
, za njim pa še
šestmestna šifra, sestavljena iz treh šestnajstiških vrednosti za vse tri
osnovne barve - rdečo, rumeno in modro (kratica RGB - od angl. Red, Green,
Blue). Večji kot je delež posamezne osnovne barve (0 ... 255 v desetiškem
številskem sistemu ali 0 ... FF v šestnajstiškem), bolj je dobljena
skupna barva svetla. Manjše kot so vrednosti posameznih osnovnih barv,
bolj je vse skupaj črno. Tako je koda čisto črne barve #000000 (R 0, G
0, B 0), koda čisto bele pa #FFFFFF (R 255, G 255, B 255).
Tudi pot do komplementarne barve je lahka: dobimo jo tako, da vse
tri vrednostih dane barve, vsako posebej, odštejemo od 255. Primer:
oranžna barva (angl. oznaka orange) ima vrednost #FFA500
(FF,A5,00) ali, prevedeno v desetiški številski sistem (255,165,0).
Komplementarna barva bi potem bila (0,90,255) ali šestnajstiško
(00,5A,FF) oz. #005AFF:
oranžna barva #FFA500 | |
komplementarna #005AFF (modra) | |
S šestnajstiškimi kodami lahko ponazorimo veliko več barv, kot
jih je na voljo s pomočjo imen v tabeli, in sicer 256 x 256 x
256 = 16.777.216 (po 256 različnih vrednosti za vsako izmed treh
osnovnih barv). Če izberemo neko barvo in v enakem razmerju
spreminjamo njene dele, dobimo več odtenkov iste barve. Vzemimo za
primer tirkizno barvo, #40E0D0 (angl. turquoise) in njenih 32
odtenkov v spodnji tabeli:
#48FDEB | | #46F6E4 | | #44EEDD | | #42E7D6 | |
#37C2B4 | | #35BAAD | | #33B3A6 | | #31AB9F | |
#2EA498 | | #2C9C91 | | #2A958A | | #288D83 | |
#26867C | | #247E75 | | #22776E | | #207068 | |
#1D6861 | | #1B615A | | #195953 | | #17524C | |
#154A45 | | #13433E | | #113B37 | | #0E3430 | |
#0C2C29 | | #0A2522 | | #081D1B | | #061614 | |
Štirje odtenki so svetlejši (prva vrstica), 27 pa je temnejših (do
konca druge vrstice in naprej). Tako lahko npr. za barvo črk v
besedilu izberemo temnejši odtenek barve ozadja in s tem dosežemo
veliko bolj naraven učinek naše strani. Tabelo, kakršna je zgornja,
lahko naračunamo sami ali pa si pomagamo z ustreznim programom.
Primer še malo drugačnega zlatega ozadja strani z ustreznimi barvami
povezav, ki tudi niso pisane z imeni, ampak s šestnajstiškimi kodami, je
vrstica:
<body bgcolor="#CCCC66" link="#666600" alink="#666600" vlink="#666600">
Precej koristnih podatkov o osnovah barv je na
strani, ki jo je pripravila
Janet Lynn Ford z Univerze v Minnesoti, trenutne modne barve pa
najdemo na straneh
podjetja PANTONE.
Za ozadje strani lahko uporabimo tudi kako sliko, npr. z imenom
slika.jpg:
<body background="slika.jpg">
recimo iz enega spodnjih seznamov:
Poleg zanimivega ozadja lahko našo predstavitveno stran popestrimo še s
sličicami, navadnimi in animiranimi, ki jih veliko, tudi brezplačnih, lahko
najdemo na internetu. Navadno je, če stran ni namenjena kaki dobičkonosni
dejavnosti, dovolj, da na strani napišemo, kje smo sličico dobili in se z
ustrezno povezavo na njegovo stran avtorju oddolžimo za uslugo. Spodaj so
navedene tri strani, preko katerih pridemo do veliko sličic, ozadij in
drugih dodatkov za vaše spletne strani:
Pri izbiri ozadij in drugih virov za oblikovanje svoje strani si lahko
pomagamo tudi z nasveti,
ki sta jih pripravila John Dalton in Nancy Baer iz Arizone.
Za določilom <body>
sledi
glavnina naše strani, ki se je v našem prvem osnutku začela že kar na
vrstici z imenom in priimkom:
zdaj pa vmes dodamo še 4 dodatne vrstice z sličicama dveh zastav,
slovenske,
in angleške,
:
<body>
<img src="slovensko.gif" alt="Slovensko">
<a href="index_eng.html"><img src="english.gif"
alt="English" WIDTH="46" HEIGHT="30" border=0></a>
<hr>
Marija Novak<br>
|
Obe sličici prekopiramo v imenik na disku, kjer imamo našo stran, index.html,
s pomočjo klika na desno tipko na miši in izbire "Shrani sliko kot".
Videti je zapleteno, pa ni. Na vrhu zaslona, v levem kotu je sličica
slovenske zastave, ki je opisana v drugi vrstici. Določilu
img src
(od angl. image source),
ki pove, da je zdaj na vrsti slika, sledi ime datoteke v dvojnih
narekovajih - "slovensko.gif"
,
zatem pa še besedilo alt="Slovensko"
ki pregledovalniku pove, kaj naj izpiše na zaslon na mestu slike, ko
to šele zlaga s strežnika in svojega dela še ni končal. Včasih je naš
bralec zelo daleč in ker besedilo potuje veliko hitreje kot slike
(ker je krajše), je lepo, da na zaslonu na mestu slike vidi vsaj
komentar, dokler slika še ni pripotovala. Čudna kombinacija znakov za
opisom slike - je le tkim. trdi presledek - presledek, ki ga
pregledovalnik vedno upošteva - navadne presledke, če jih je več ali
če smatra, da niso potrebni, meče proč. Z smo dosegli, da se
slikici ne bosta stikali.

Marija Novak
|
Ko gledamo stran v slovenščini, slika naše zastave ni živa -
nanjo ne moremo klikniti in se preseliti nekam drugam, slika angleške
pa je - zaradi enega najpomembnejših ukazov jezika HTML - določila
<a=href"naslov"> ... </a>
.
Vse, kar napišemo na mestu ...
bo na zaslonu izpisano z, če ne določimo drugače, modrimi črkami in
podčrtano, v primeru, da na modro vsebino kliknemo, se preselimo pa
na neko drugo stran na internetu; na stran, ki jo kaže
naslov
. V našem primeru je to
datoteka index_eng.html
, se pravi
predstavitvena stran v angleškem jeziku. Z določiloma
WIDTH="46" HEIGHT="30"
smo
dosegli, da je angleška zastava malo pomanjšana (širina obeh
originalov znaša 57 pikic, višina pa 38) - to zaradi tega, da še
dodatno poudarimo, da je stran, ki jo gleda obiskovalec naše strani,
v slovenskem jeziku. Klik na angleško zastavico pa, kot že rečeno,
prikliče angleško stran.
Na angleški različici naše spletne strani (index_eng.html) bi položaja
in velikost obeh zastavic seveda zamenjali:
Tokrat je najprej slika angleške zastave, ki ni živa, za njo je malo manjša
slika slovenske zastave, na katero se da klikniti in ki uporabnika preseli
nazaj na slovensko različico strani. Izvorna koda je tokrat taka:
<img src="english.gif" alt="English">
<a href="index.html"><img src="slovensko.gif"
alt="Slovensko" WIDTH="46" HEIGHT="30" border=0></a>
|
Zadnja vrstica v tej skupini je
Ta ukaz preko celega zaslona nariše vodoravno poglobljeno črto;
z njo razmejujemo enote strani med seboj - v našem primeru obe zastavici od
ostale vsebine. Dopolnimo našo stran še naprej. Vrstico z imenom in
priimkom dopolnimo z
<h1><img src="Novak_Marija.jpg" alt="Slika">Marija Novak</h1>
<p>
<address>
E-mail: <a href="mailto:Marija.Novak@ung.si"> Marija.Novak@ung.si</a>
</address></p>
|
nekaj vrsticami z našimi najosnovnejšimi podatki. Najprej je navedena slika s
portretom:
<img src="Marija_Novak.jpg" alt="Slika">
.
Slika je shranjena na strežniku v obliki datoteke Marija_Novak.jpg, kjer seveda
namesto Marije Novak napišemo naš priimek (s c, z, s namesto č, ž, š) in prvo
črko imena. Sledita naše ime in priimek, ki bosta, ker sta objeta s parom
<h1> ... </h1>
, izpisana z
največjimi možnimi črkami. Druge možne izbire, čedalje manj poudarjene, so še
<h2>, <h3>, <h4> in <h5>
.
Z <p>
, povemo, da se začne nov
odstavek, pred katerim pregledovalnik napravi tudi prazno vrstico; odstavek
končamo z </p>
, ki ga pa, kadar
takoj nato sledi nov odstavek, lahko tudi izpustimo (mi ga nismo). Določilo
<address>
pregledovalniku sporoči,
da bo sledil naslov - konča ga, kot si zdaj lahko že mislimo,
</address>
.
Naslov ime.priimek@ung.si
je napisan
dvakrat - prvič v sklopu kazalca:
<a href="mailto: ... ">
, drugič
pa kot besedilo, ki se modre barve in podčrtano prikaže na zaslonu. Če bo
tisti, ki si bo ogledoval našo stran, kliknil nanj, bo s tem odprl program
za elektronsko pošto, s katerim bo na naš naslov kaj pisal. Morda bo pa naš
elektronski naslov samo prebral in shranil za kakšno kasnejšo uporabo
(upajmo da ne za pošiljanje reklam).
Domačega navadnega naslova in telefonske številke sem običajno ne pišemo, ker
ne vemo, kdo vse bo to stran bral - oglaševalci in reklamni agentje znajo
biti prav zoprni. Če imamo tako zaposlitev, da sta naš službeni naslov in
telefon zanimiva, npr. da smo v knjižnici, se spodobi, da ju tu navedemo,
z urami, kdaj smo dosegljivi vred.
Za uvodnimi podatki je na vrsti kazalo naše strani:
Vsebina:
<ul>
<li><a href="#splosno">O meni na splošno</a>
<li><a href="#zanima">Kaj me najbolj zanima</a>
</ul>
<hr>
|
Narejeno je v obliki naslova (Vsebina) in seznama z dvema vrsticama. Seznam
je objet z <ul> ... </ul>
,
kar pride od angl. "unordered list" - seznam, pri katerem enote niso
oštevilčene; če bi želeli pred vrsticami v kazalu še številke, bi uporabili
oznako <ol> ... </ol>
.
Vsaka enota v seznamu tipa <ul>, kot že rečeno
je to navadno ena vrstica, mora imeti na začetku oznako
<li>
in
dobi spredaj dvignjeno piko. Obe smo opremili še s kazalcema
#splosno in #zanima
, ki pa tokrat ne
kažeta na kake druge datoteke, temveč, zaradi grabljic na začetku
(#
) kar v isto datoteko, našo
predstavitveno stran. Prva vrstica v
kazalu je O meni na splošno, druga pa
Kaj me najbolj zanima. Obe sta seveda podčrtani in
modre barve - če na katerokoli kliknemo, se na strani pomaknemo naprej na
začetek ustreznega poglavja. V resnici bi bilo, če bi našo stran malo resneje
zastavili, kazalo daljše in podrobneje razčlenjeno. Na njegovem koncu je
spet vodoravna črta, ki ga loči od vsebine
(<hr>
).
Sledi telo predstavitvene strani, besedilo obeh poglavij. Po
strukturi sta zelo podobni, zato navedimo samo prvo:
<h2><a name="splosno">O meni na splošno</a></h2>
<p>
Rojena sem bila 25. maja 1992 v Prestranku pri Postojni.
Po osnovni šoli v Prestranku in gimnaziji v Postojni sem se odločila
za študij slovenskega jezika na
<a href="http://www.ung.si/si/o-univerzi/sole/4000/">Fakulteti za humanistiko</a>
v Novi Gorici. Zdaj sem v tretjem letniku.</p>
<p>
Poleg študija, ki mi pobere veliko večino časa, tudi
zelo rada potujem.</p>
<p>
Govorim angleško, malo pa tudi italijansko in nemško.</p>
<hr>
|
Prva vrstica vsebuje naslov poglavja, ki ima spredaj ustrezno določilo
<a name = "splosno">
, na katerega
kaže ustrezna vrstica v kazalu:
<a href = "#splosno">
. Naslov
poglavja je tudi poudarjen, a za stopnjo manj kot ime in priimek na začetku
strani - objet je z
<h2> ... </h2>
. Besedi
Fakulteti za humanistiko smo opremili še s kazalcem
<a href="http://www.ung.si/si/o-univerzi/sole/4000/">
,
ki kaže na naslov predstavitvene strani fakultete.
Poglavje ima tri odstavke, ki so razmejeni z
<p> ... </p>
, na koncu pa
je spet ločilna črta:
<hr>
.
Čisto na koncu strani najdemo še zaglavje (kjer seveda namesto
uporabniško ime napišemo naše uporabniško ime):
<small>
<p><i>
Stran je nastala 17. oktobra 2013, nazadnje pa je bila
spremenjena 15. novembra.</i></p>
<p><i>
Spletni naslov: http://www.jtpj.eu/osebne_strani/2015-2016/Novak_Marija/index.html
Število obiskov:
<img src="http://www.arnes.si/cgi-bin/counter?pad=0|dd=C|id=http://www.jtpj.eu/osebne_strani/2015-2016/Novak_Marija/index.html">
</i></p>
</small>
</body>
</html>
|
V njem sta datuma nastanka in zadnje spremembe strani, njen naslov na
svetovnem spletu ter števec, ki meri, koliko obiskov je bila stran deležna.
Ker smo želeli te podatke dati v malo drobnejši tisk, smo spredaj napisali
določilo <small>
. Z njim
smo izbrali nekoliko bolj drobne črke - najdrobnejše, ki so pa že precej
težko berljive, bi dobili z
<font size="1">
. Besede, ki so
sicer v isti vrstici, pa malo ločene med seboj, smo razmaknili z obveznimi
presledki (
). Vse skupaj smo
še bolj ločili od prejšnjega besedila tudi tako, da smo z določiloma
<i> ... </i>
izbrali
kurzivno pisavo (i pride od angl. italic).
Pri števcu smo uporabili usluge zavoda Arnes
(Akademska in raziskovalna mreža Slovenije) in izbrali števec brez vodilnih
ničel: pad=0
. Če bi radi imeli števec,
kot je bil na starih hišnih števcih za elektriko ali kot je na ključavnicah za
kolesa, bi namesto pad=0
uporabili
določilo md=n
, kjer je n število mest.
Možne so vrednosti od 5 do 8.
Poleg stvari, ki se običajno dajo početi s pregledovalnikoma na
svetovnem spletu in ki smo jih že nekaj srečali, obstajajo še dopolnitve,
ki so nastale kasneje in ki lahko bistveno razširijo možnosti uporabe
spleta ali pa zelo popestrijo predstavitvene strani. V prvo skupino spada
predvsem jezik Java, ki so ga razvili pri podjetju Sun in katerega končni
cilj je nadomestiti obstoječe programske rešitve in tudi operacijski sistem,
kakršna so Okna, z novimi, ki ne bodo več odvisne od strojne opreme pri
uporabniku. Vaš bodoči urejevalnik besedil in preglednica bosta tekla na
nekem strežniku, ki ga ne boste niti poznali, v vaši škatlici pa bo le
najnujnejši del za komunikacijo in nekaj lokalnega pomnilnika ter skromna
procesna moč. Za Javo (izg. po naše, američani pa seveda po njihovo) je
značilno, da potrebujemo zanjo prevajalnik in da lahko programe izvajamo
šele, ko so prevedeni v strojno kodo in shranjeni na podoben način kot ostali.
Le njihovo izvajanje lahko sprožimo kar s predstavitvene strani.
Precej obtolčeno Javo, ki jo interpretersko izvaja kar
pregledovalnik sam in katere izvorna koda je shranjena med ostalimi ukazi
jezika HTML na predstavitveni strani spleta, so razvili pri podjetju Netscape.
Imenuje se JavaScript in jo poleg Komunikatorja podpira tudi Internet
Explorer, čisto dobro od verzije 4.0 naprej.
Kratka navodila za uporabo JavaScripta najdemo tudi na straneh, ki jih
je pripravil Matjaž Zaveršnik.
Da bi se vsaj malo seznanili z JavaScriptom, si oglejmo nekaj
splošnih pravil in nekaj ne preveč zapletenih primerov. Med pravili omenimo,
da je važen je vrstni red narekovajev, zunaj so dvojni, znotraj njih enojni,
važna je mala in velika začetnica, važni so presledki. In - morda
najpomembnejše - ukaze je treba vedno pisati v eni vrstici!
Primer 1: Izpis vrstice na zaslon.
<SCRIPT LANGUAGE="javascript">
document.write("<FONT COLOR='BLUE'>Vrstica je modre barve</FONT>")
</SCRIPT>
|
Primer 2: Izpis datuma in časa.
<SCRIPT LANGUAGE="JavaScript">
var zdaj = new Date();
var mesec=zdaj.getMonth()+1;
var leto=zdaj.getYear();
var minute=zdaj.getMinutes();
var sekunde=zdaj.getSeconds();
document.write("Datum in čas: " + zdaj.getDate() + "." + mesec + '.' + leto + " " + zdaj.getHours() + ":");
if (minute < 10) document.write("0");
document.write(minute);
document.write(",");
if (sekunde < 10) document.write("0");
document.write(sekunde);
</SCRIPT>
|
Primer 3: Izpis sporočila v statusni vrstici pri prehodu povezave z mišjo.
<A HREF="http://www.slovenija.si" onMouseOver="window.status='Slovenija za tuje goste'; return true" onMouseOut="window.status=' '; return true">Slovenija</A> in
<A HREF="http://www.ljubljana.si" onMouseOver="window.status='vse o Ljubljani, tudi za obiskovalce'; return true" onMouseOut="window.status=' '; return true">Ljubljana</A><br>
|
Primer 4: Sprememba barve zaslona pri prehodu povezave z mišjo.
<A HREF="http://www.slovenija.si" onMouseOver="document.bgColor='lightblue', onMouseOver=window.status='Nebo na Primorskem'; return true">Slovenija - modro</A>
|
Primer 5: Izbira barve zaslona pri kliku na ploščico.
<center>
<form>
Izberite barvo ozadja:
<INPUT TYPE="button" VALUE="Modro ozadje" onClick="document.bgColor='lightblue'">
<INPUT TYPE="button" VALUE="Rožnato ozadje" onClick="document.bgColor='pink'">
<INPUT TYPE="button" VALUE="Zeleno ozadje" onClick="document.bgColor='lime'">
</form>
</center>
|
Primer 6: Branje podatka od uporabnika in izpis.
<SCRIPT LANGUAGE="javascript">
var uporabnik = prompt ("Prosim napišite ime in priimek"," ");
document.write(uporabnik + ", lepo da berete mojo stran!");
</SCRIPT>
|
Primer 7: Izpis sporočila ob slovesu.
<body onUnload="alert('Hvala za obisk in nasvidenje!')">
|
Primer 8: Odpiranje novega pregledovalnikovega okna.
<SCRIPT LANGUAGE="javascript">
window.open('novo.html', 'Novo_okno', config='height=200,width=500')
</SCRIPT>
|
Poleg parametrov height in width lahko uporabimo še
naslednje (vsi morajo imeti za enačajem ali besedico yes ali no):
- toolbar
- menubar
- scrollbars
- resizable
- location
- directories
- status
Primer 9: Sprememba slike povezave pri prehodu z mišjo.
<a href="http://www.slovenija.si" onMouseOver="document.pic1.src='english.gif'" onMouseOut="document.pic1.src='slovensko.gif'">
<IMG SRC="slovensko.gif" BORDER=0 name="pic1"></a>
|
Primer 10: Klic iskalnika Google z naše strani.
<SCRIPT LANGUAGE="JavaScript">
function iskanje()
{ var izraz = document.obrazec.okence.value;
var celoten_naslov = "https://www.google.com/search?q=" + izraz;
location.href = celoten_naslov; }
</SCRIPT>
<FORM name="obrazec">
Iskanje na informacijskem servisu Google:<br><br>
<INPUT TYPE="button" VALUE="Išči" onClick="iskanje()">
<INPUT name="okence" SIZE="40" TYPE="texT">
</FORM>
|
V jeziku HTML je mogoče od različice HTML 5 naprej uporabljati
tudi element canvas (platno), s katerim določimo risalno površino in potem
v JavaScriptu na njej rišemo črte, kroge, loke, barvamo
ploskve in podobno. Za ilustracijo si oglejmo primer risanja
rdečega kroga, ki se mu barva spreminja od
bele v sredini do rdeče na obodu.
Pri komuniciranju na internetu se je dostikrat težko znajti v
času, še posebej, če sta sogovornika daleč narazen in tudi ne v istem
časovnem pasu. Zato so 23. oktobra 1998 pri švicarskem podjetju
uvedli tkim. internetni čas, ki ga pišemo kot @n, npr. čas @526,
kjer je dan razdeljen na tisoč udarcev
(angl. beat) in ki je seveda enak po vsem svetu. Več je mogoče
izvedeti npr. na
strani, ki jo je pripravil Steffen Thorsen,
na voljo pa je tudi za domačo in akademsko uporabo brezplačni
programček v Javi,
ki internetni čas izpisuje na predstavitveni strani kot uro in ga je
pripravil Peter Theill.
Ko je trud z našo spletno stranjo končno obrodil sadove in je
gotova, seveda želimo, da bi bile oznake jezika HTML tudi prav
napisane. Najbolj očitne napake se seveda pokažejo že, ko stran
gledamo s pregledovalnikom, ne pa seveda vse. Pregledovalniki skušajo biti
biti kar se najbolj da prizanesljivi do tistega, ki je pisal kodo
strani in če, npr. naletijo na oznako, ki ni znana ali je napačno
napisana, jo po možnosti ignorirajo - se delajo, kot da je vse v redu.
Tudi ne gredo vnaprej preverjati, ali vse povezave na naši strani
delujejo - to vidi uporabnik šele takrat, ko na povezavo klikne in se, če
je vse v redu, preseli na tisto stran, če pa je povezava napačna ali
ne deluje več, dobi le sporočilo, da tiste strani ni mogoče najti.
Da bi pomagali piscem spletnih strani, torej tudi nam, so pri
že omenjenem konzorciju W3C (World Wide Web Consortium)
med ostalim pripravili dva programa, ki ju lahko uporabljamo brezplačno:
Prvemu lahko datoteko, na kateri je shranjena spletna stran,
podtaknemo na tri načine - lahko povemo, na katerem spletnem naslovu
jo imamo, če je tam že shranjena (glej tudi naslednje poglavje), lahko
sporočimo, kje na disku jo imamo, ali pa njeno vsebino z ukazoma
Kopiraj in Prilepi prenesemo v temu namenjeno okence.
Je pa res, da moramo, če želimo zadostiti zahtevam preverjalnega
programa, nekaj malega spremeniti. Pred prvo vrstico naše strani:
dodati še podatek, v kateri različici jezika HTML je napisana naša
stran. Navadno se odločimo za najvišjo različico jezika, 4.01, obenem
pa na način, ki še ne zahteva striktne, z jezikom XML povsem skladne
sintakse (transitional):
<!DOCTYPE HTML PUBLIC "-//W3C//DTD HTML 4.01 Transitional//EN"
"http://www.w3.org/TR/html4/loose.dtd">
<html>
|
Druga stvar, ki jo moramo obvezno še popraviti, je oznaka
<body ...
, kadar imamo v
njej navedeno kaj parametrov, npr. širino levega in desnega roba,
barvo ozadja na strani in podobno. Vse te podatke moramo prenesti v
zaglavje, v posebno oznako <style>
.
Dodamo jo pred konec zaglavja:
<style type="text/css">
body { margin-left: 20px; color: darkred; background-color: peachpuff; }
</style>
</head>
<body>
|
vrstico z oznako <body>
pa oklestimo. V zgornjem primeru smo za barvo črk na celi spletni
strani izbrali temnordečo (darkred), za barvo ozadja pa zelo
nežno rjavo (peachpuff).
S tema popravkoma smo dosegli, da je preverjalni program ustanove W3C naši spletni strani
dal pozitivno oceno:
This Page Is Valid HTML 4.01 Transitional!
|
in da smemo na konec strani ponosno dodati ikono:

Navodila, kako to napraviti, dobimo na
preverjalnikovi strani takoj pod razveseljivim svetlozelenim obvestilom.
- Najprej navadno prek
strani podjetja Network Solutions preverimo, ali je
nova internetna domena, ki bi jo želeli, še na razpolago.
- Telekomov SiOL (Slovenia OnLine)
in možnosti
zakupa prostora na strežnikih. 10 MB prostora na spletu je za uporabnike SiOL interneta
brezplačno. Telefonska številka je 080 1000.
- Tri priljubljene možnosti so gostovanje pri podjetjih
Avant.Si d.o.o. iz Šenčurja,
Domovanje d.o.o. iz Ljubljane in pri podjetju
Interslo računalniški inženiring iz Ptuja - v tem seznamu
so razvrščena po abecedi.
- Mariborsko podjetje Medinet s svojo blagovno znamko
Amis
je tudi domači ponudnik dostopa do svetovnega spleta, tel. (02) 320 6 320.
- Poleg domačih si je mogoče pomagati tudi s tujimi dobavitelji prostora na
spletu. Primer cenovno bolj dostopnega s precej slikovitim imenom je podjetje
Go Daddy Software,
kjer je tudi registracija spletnih domen zelo ugodna.
- Najboljši ponudniki spletnega prostora po izboru, ki so ga
opravili pri iskalniku Google, so navedeni v
tem prispevku.
je tudi mogoče najti. Osnovna
pomanjkljivost je skoraj vedno to, da bodo gledalci vaše strani
vsakih nekaj sekund oziroma ob vsaki večji akciji neusmiljeno
bombardirani z reklamnimi sporočili. Poleg tega pa je
še nekaj drugih pomanjkljivosti in pasti. Sem spada predvsem tisto, kar je
zapisano v drobnem tisku pogodbe, s katero
se morate strinjati, da vas spustijo naprej. Navadno je tu določilo,
da ponudnik te usluge ne jamči za karkoli - brez posebnega razloga lahko
svojo dejavnost ukine, omeji dostop ali kako drugače boleče ukrepa. Če si
vaše strani nekaj časa, običajno dva meseca, ne bo nihče ogledal, bo z
vsemi pritiklinami vred letela v smeti. Še bolj zoprno je določilo,
ki ga tudi znajo imeti nekateri ponudniki (npr. The globe, naslov
www.theglobe.com) o vaši privolitvi, da vse, kar spravite na te strani,
besedilo, slike in ostalo, postane last ponudnika - izgubite avtorske pravice.
Licenčni sporazum se vsekakor splača dobro prebrati.
Če se za brezplačno izbiro vseeno, so tu poleg ustrezne
strani na angleški
wikipediji še štiri popularne možnosti:

Prva je domača, druge tri pa ameriške, vse ponujajo 20 MB ali več brezplačnega prostora,
skoraj pri vseh pa ne gre brez reklam.
Nekaj malega o tem, kako napraviti predstavitveno stran, je zdaj za
nami. Napišite čimveč zanimivega, če deset zaslonov pa deset, če sto pa
sto. In - nikar ne pozabite, če le imate možnost, dodajte tudi kakšno
sliko - čimveč, tem bolje. Tale, ki je priložena:

P. Jakopin: Nebo nad južnim robom Kanina,
oktobra 2006
je dolga le 21.930 znakov, kar skoraj za 10 strani besedila z malo
večjim razmikom, je pa stran zaradi nje veliko bolj pestra.
In kako pridemo do fotografij v digitalni
obliki, uporabni za opremo spletne strani? Najlažje seveda z digitalnim
fotoaparatom, obravnavani so v naslednjem razdelku. Kaj pa če smo še bolj
stare šole in nimamo digitalnega fotoaparata? Ali pa imamo o tem, kar bi radi
dali na spletno stran, samo fotografijo, negativ ali diapozitiv?
Če bralnika slike sami nimamo, je najceneje po prijateljski liniji
- skušamo se dogovoriti z znancem, ki ga ima in naše fotografije prenesemo
v digitalno obliko pri njem. Kadar takega znanca nimamo, si moramo pomagati
drugače. Običajna pot je, da svoje fotografije, negative ali diapozitive spravimo
na cede ali USB ključ tako, da jih nesemo k fotografu, ki se ukvarja s tem, npr. v
DIA STUDIO d.o.o. (beseda DIA je tu razvezana
kot Digitalna In Analogna fotografija) na Tomšičevi ulici,
ob trgovini NAMA v središču Ljubljane.
Dandanes že samoumevna pot do fotografij je z
digitalnim fotoaparatom. Pred nekaj leti
je prodaja le-teh po vrednosti prvič presegla prodajo klasičnih
aparatov, pred kratkim pa jih je tudi po že številu. Za fotografijo,
kakršne smo bili nekoč vajeni, v Združenih državah zdaj uporabljajo
izraz klasična fotografija (traditional photography).
Ta je ohranila svojo magijo, da dokler film ni razvit v laboratoriju
(ali v domači temnici) ne veš, kaj točno si posnel. Ima pa film še vedno
tudi kako bolj otipljivo prednost v primerjavi z digitalnimi senzorji, npr.
večji razpon tonov na zelo svetlih in zelo temnih delih slike.
Izreden čar digitalne fotografije je seveda v tem, da ni treba filma,
slikaš kolikor hočeš in - na zaslončku lahko takoj precej dobro oceniš,
ali je posnetek uspel ali ga je treba ponoviti.
O taki fotografiji lahko izvemo kaj več, če pogledamo
Razvoj je zelo nagel, tako da je čas, ko bo
standardno orodje, s katerim si že desetletja pomagajo fotografski
navdušenci, zrcalni fotoaparat Leica formata, na voljo tudi v
digitalni izvedbi, že tako rekoč tu. Ker je za to, da bomo fotoaparat
vedno jemali s seboj, izredno pomembna njegova teža, je med
najprimernejšimi prav gotovo najmanjši in najlažji,
Canon 100 D, ki ne pretirava s ceno (dobrih 600 evrov), tehta pa,
s kakšnim lažjim objektivom vred, npr. s
Canonom 40 mm f 2.8 (palačinko),
le pol kilograma. Še boljši, s senzorjem, ki ima dvojno število pik,
ene za sliko in ene za pomoč pri ostrenju, pa dvakrat težji in dražji, je
Canon 70 D.
Pri obeh je mogoče uporabiti vse sodobne Canonove objektive, bliskavice in
drug pribor. V primerjavi s klasičnimi zrcalnimi fotoaparati imata le to osnovno
pomanjkljivost, da je treba zaradi plovičnega senzorja (24 x 16 mm)
goriščno razdaljo pomnožiti z 1.5 (35-mm objektiv ustreza 53-milimetrskemu).
Najbližja konkurenca je
Nikon D 7100,
ki je seveda združljiv z objektivi in priborom te tvrdke.
Zrcalni digitalni fotoaparat, res primerljiv s fotoaparati na film,
brez množitvenega faktorja pri objektivih, s svetlobnim tipalom velikosti
24 x 36 mm, pa za
precej manj dostopno
ceno, je npr.
Canon EOS 7D Mark II.
Tudi fotoaparati za posebne priložnosti, kakršni so posnetki
iz zraka, se iz domene specializiranih podjetij, kakršna je Aerovizija
najbolj znanega slovenskega sodobnega letalca
Matevža Lenarčiča, že selijo tudi k bolj vsakdanjim uporabnikom.
Primer je
Aries Blackbird X10, kvadkopter podjetja Adorama.
Za marsikoga zelo zanimivi so tudi nekoliko dostopnejši digitalni
aparati, ki sicer niso zrcalni, se da pa z njimi gledanje skozi
objektiv nadomestiti z opazovanjem zaslona na tekoče kristale (LCD) na
zadku fotoaparata. Imajo mnogo lastnosti zrcalnih fotoaparatov, vsi pa so
mnogo lažji in manjši. Velike hiše, kot so Nikon, Canon, Fuji, Sony ali Olympus,
imajo celo paleto takih aparatov. Tudi čisto zadnji, najskromnejši, pa cenovno najugodnejši,
je povsem ustrezen za marsikateri namen, še posebej za objavo slik na spletu.
Pri vseh je treba za resno uporabo dokupiti večjo pomnilniško kartico,
če je tak aparat opremljen tudi z nastavkom za eksterno bliskavico,
se jo seveda zelo splača tudi nabaviti; najbolje se bosta razumela, če bo
istega proizvajalca. Opazimo tudi, da je razmerje med višino in
širino slike 3:4 (Leica format ima razmerje 2:3), ki ustreza tudi računalniškemu zaslonu.
Iz posnetkov se da napraviti kvalitetne povečave do formata A3 oziroma A4.
Ker je uporaba digitalnih fotoaparatov bistveno cenejša od
slikanja s klasičnimi, pride človek v skušnjavo, da bi napravil dosti
več posnetkov, ki jih je potem potrebno nekako spraviti do gledalcev.
Običajna pot je objava teh slik na internetu, s katero je, kot se
hitro pokaže, veliko več dela kot s samim slikanjem. Spodobi se, da
vsaki sliki dodamo spremno besedilo, še prej jo pa ustrezno pomanjšamo
in po potrebi še kaj popravimo, npr. izrez, kaj zavrtimo ali podobno.
Pri tem ne gre brez ustreznega grafičnega orodja. Poleg običajne
izbire tistih, ki se s tem poklicno ukvarjajo, programa
Photoshop
podjetja Adobe, je na razpolago še veliko dosti cenejših orodij, s
katerimi se tudi da čisto dobro shajati. Večina spada v kategorijo
shareware - se pravi, da jih je treba po navadno enomesečnem
poskusnem obdobju plačati. Eden izmed seznamov tovrstnih programov je
naveden na tej strani Steva Sandersa.
Med brezplačnimi programi te vrste se je zelo dobro
izkazal program IrfanView, ki ga je napisal Irfan Škiljić iz Jajca v Bosni.
Na razpolago je z uradne strani www.irfanview.com, od koder
se da naložiti instalacijski program s končnico .EXE. Če to zaradi omejitev na
strežniku, prek katerega delate, ne gre, si lahko pomagate z instalacijsko datoteko s končnico
.ZIP,
jo na svojem računalniku potem razpakirate ter
nadaljujete z instalacijo. Če pa je tudi ta pot zaklenjena, si lahko pomagate z
naložitvijo programa samega, s končnico
.EX,
ki jo shranimo v imenik C:/Program Files/Irfanview, ji tam spremenimo končnico
v .EXE in jo od tam izvajamo.
Če klasičnih fotografij nikoli ni moglo biti prav veliko, negativni
film je bilo treba razviti in napraviti povečave na papirju, kar je precej stalo in se
je tudi zelo navdušeni novopečeni fotograf hitro sam omejil, je pri digitalni
fotografiji stvar drugačna. Pomnilniška kartica v fotoaparatu ali mobilnem
telefonu, nekateri mu pravijo tudi fotofon, je velika in za malo malico lahko
slikamo in nanjo shranimo tudi tisoč in več posnetkov, tudi v nekaj urah, če bi
hoteli. Problem nastane, ko je treba tej množici dati neko bolj trajno obliko.
Spodobi se, da ima vsaka fotografija opis, da bomo čez leta vedeli, kaj je na
njej. Datum in čas posnetka je shranjen avtomatično, drugi podatki pa ne.
In če je teh opisov samo nekaj sto, je že kar precej dela, da jih napravimo.
Ogromno majhnih slik na neki spletni strani, iz katerih s klikom dobimo
večje različice, je sicer bolje kot nič, še veliko lepše pa je, če si gledalec
lahko vsako sliko v miru ogleda, samo samcato na zaslonu, in o njej tudi kaj prebere.
Zato je seveda priporočljivo, da slik ni preveč, nekaj deset jih bo gledalec z
veseljem pogledal, za kaj več pa najbrž tudi časa ne bo imel. Premislek, preden
pritisnemo na sprožilec (in ali se za to sploh odločimo, če je motiv zanič),
pripomore ne samo k bolj obvladljivi količini slik, ampak navadno tudi k
boljšim posnetkom.
Poti, kako vse skupaj organizirati, je več, ena izmed njih je opisana
na spletni strani
Shranjevanje fotografij in priprava za objavo na spletu.
Digitalne fotografije na zaslonu so zelo lepe in marsikomu v
veselje, čisto za vsako rabo pa tudi niso. Vsi smo vajeni vzeti sliko
v roke in si jo v miru ogledati, brez računalnika in druge sodobne
šare. In kako spraviti digitalne fotografije na papir?
Prva, preprosta in dostopna možnost je
fotolaboratorij, kamor slike ali pošljemo po elektronski pošti, če jih ni
veliko, ali pa jih prinesemo na USB ključu.
Druga možnost je nabava lastnega tiskalnika; le-ti gredo ves
čas v korak z izboljševanjem ločljivosti fotoaparatov. S fotografijami, tako po kvaliteti
kot po načinu uporabe (10 metrov dolg kolut z 10 cm širokim fotopapirjem,
ki se potiska od roba do roba in potem samo odreže)
so še najbolj primerljivi Epsonova tiskalniki iz serije Stylus Photo.
V tej skupini so tudi tiskalniki, katerih odtisi so
boljši od klasičnih barvnih fotografij. Posebni pigmenti v
prozornih ovojčkih slikam zagotavljajo predvideno življensko dobo tudi
200 let (pod steklom in ob umetni svetlobi).
Fotografije zelo izboljšajo vsako predstavitveno stran, ob
kakšni priliki, npr. opisu maturantskega izleta, pa ne bi bil napačen
niti film. Prostora na strežnikih je vsako leto več, s skoraj vsemi
digitalnimi fotoaparati za široko rabo (tudi z zrcalnimi) se da
snemati tudi video, za silo pa tudi že z mobilnimi telefoni, o katerih malo
več v naslednjem razdelku.
In kaj potrebujemo za kratek filmski poskus? Najprej digitalno
video kamero ali fotoaparat, ki snema tudi video, če ni drugega pri
roki, pa tudi ustrezen mobilni telefon. S tem posnamemo nekaj kadrov,
vsak je shranjen na svoji datoteki, navadno tipa .MP4 ali .MP2,
ki jih prenesemo v računalnik, kjer v ta namen najprej odpremo poseben imenik.
Tam jih lahko uredimo v film s pomočjo
programa Windows Movie Maker, do katerega pridemo prek
spletne strani
podjetja Microsoft (Windows 7, Vista) ali kar naravnost, prek izbir
Start -> Programi -> Pripomočki (starejše različice
operacijskega sistema Windows). Če kamera
shranjuje posnetke v formatu .MP4, ki ga starejše različice programa
Windows Movie Maker
ne podpirajo, jih moramo prej še prekodirati v kakega izmed formatov, ki
ga ta program pozna. Zelo priročna in prostodostopna možnost je
program
MP4Cam2AVI Easy Converter,
ki ga je napisal Oleg Miheev.
Sledijo tri povezave do strani z navodili za uporabo programa Windows Movie Maker:
Pri pripravi filmov, tudi bolj preprostih, je zelo važna glasbena spremljava.
Veliko bolj z veseljem spremljamo predstavo, ki je prijetna tudi za uho. To
še posebej velja, če nameravamo film objaviti, najbolj obiskan je video
portal YouTube. Tu pa se mimogrede
znajdemo v škripcu - če za predvajanje v domačem krogu lahko uporabimo prav
vsako glasbo, ki nam je všeč, tega pri objavi ne moremo. Upoštevati je treba
avtorske pravice. Če film, ki ga nameravate objaviti npr. na YouTubu,
opremite z glasbo, ki je avtorsko zaščitena, pa dovoljenja za to nimate, je
velika verjetnost, da bo YouTubov program, ki pregleda zvočni del vašega
filma in ga primerja z zbirko posnetkov vseh večjih diskografskih hiš,
to odkril in vas kaznoval najmanj z neobjavo zvočnega dela filma.
Dovolj je npr. že, da imate v filmu prizor, kjer gredo nastopajoči mimo
gostilne, v kateri igra radio ali kak drug vir z zaščiteno glasbo.
In film brez zvoka je seveda zelo gol in bos.
Poti iz zagate so štiri - če smo vešči, kaj zaigramo sami in
posnamemo, če nismo uporabimo ali skladbo s kakega izmed spletišč
z brezplačno glasbo, ali glasbeno spremljavo kupimo ali pa si jo pripravimo
sami glede na potrebe filma iz zaloge vzorcev. Za drugo možnost si lahko
pomagamo s spodnjimi povezavami:
Če se odločimo za enega izmed zgornjih virov, prej še preverimo,
ali lahko glasbo uporabljamo samo v neprofitne namene ali je treba zanjo,
če bi želeli film uporabiti v komercialne namene, kupiti posebno licenco.
Za tretjo možnost v okence iskalnika Google napišimo izraz Royalty free
film music, za četrto pa si lahko pomagamo s
programskim orodjem Sonicfire
podjetja SmartSound.
Dodajmo še nekaj povezav, kjer lahko najdemo napotke
za vse, ki bi se radi resneje lotili brezproračunskih ali nizkoproračunskih
filmskih projektov (angl. indiemovie):
Mobilni telefoni so zelo na pohodu. Hitro
se bližajo tistemu, kar je bilo še pred desetimi leti videti čista znanstvena
fantastika, osebnemu digitalnemu pomočniku (angl. personal digital
assistant - PDA), ki bi v enem majhnem in priročnem strojčku združeval telefon in
videotelefon, računalnik, televizijo, fotoaparat, kamero, diktafon, GPS,
merilec krvnega pritiska, merilec sladkorja v krvi, EKG ... In ki bi mu lahko
narekovali še, kaj naj opravi in uredi, vas recimo uči angleščine, rezervira karte za gledališče
ali se dogovori za dostavo špecerije.
Res bi si človek pri današnjih mobilnih telefonih, ki imajo večinoma že
čisto spodoben fotoaparat in kamero, želel še kakšne malenkosti, kot je recimo
navoj za stojalo. Z njim bi posnete filmske sekvence dobile pravi lesk, roko,
ki se prav nič ne trese ali maje, je kar težko najti. Posebej za foto in
filmske namene so mobilni telefoni tudi že precej v rabi.
In enominutni filmček tudi ni prav dolg - nekaj megabajtov.
Že leta 2003 je bil prvi filmski festival, namenjen
filmom, posnetim z mobilnimi telefoni.
Več o tej temi izvemo, če v iskalniku, npr. Google, vtipkamo besedno zvezo
itak filmfest ali
mobile phone film festival ali
cell phone film festival.
Kateri mobilni telefon pa je najprimernejši? Najbrž skoraj vsak, tisti
ki ga že imamo, ga poznamo, smo nanj navajeni, ima vedno še poseben šarm. Je pa tudi res,
da se vsak čas zdi manj primeren za nakup mobilnega telefona z daljšo vezavo,
npr. za dve leti. Spremembe si sledijo tako hitro, ampak v nedogled
čakati tudi ne moreš. Že zdaj je na trgu
veliko telefonov z operacijskimi sistemi, podobnimi tistim na pravih
računalnikih. Primera sta operacijski sistem
Android, ki
so ga najprej razvili pri podjetju Google in ki temelji na operacijskem sistemu
Linux ter
Windows Phone podjetja Microsoft,
kompatibilen z Okni na osebnih računalnikih.
Kam pes taco moli na področju
mobilnotelefonske fotografije in videa lepo kaže npr.
Samsung Galaxy S4 Zoom, ki ima ne samo navoj za uporabo na
stojalu, ampak tudi 10-kratni zoom, fotoaparat z ločljivostjo 16 milijonov pik,
videokamero s 1080p, to je 1920 x 1080 pik ali full HD. Povsem dovolj za veliko
platno dvorane v Koloseju.
Besedilo in fotografije na naši spletni strani lahko zelo lepo
dopolni še glasbena spremljava. Le da je tu večina avtorjev precej na
slabšem, saj je biti avtor besedila in fotografij veliko lažje kot pa
biti avtor glasbe. Morda pa se, če tega sami ne znamo, najde kak
glasbeno nadarjen prijatelj, ki nam odstopi svojo skladbo za dopolnitev
spletne strani. Ali pa si pomagamo s spletom - kar nekaj je mest, kjer
lahko pridemo do brezplačnih, obenem pa tudi brezvirusnih datotek (okužene .MP3
datoteke so eden izmed glavnih prenašalcev virusov na spletu) z glasbo
na legalen način; na
tej strani
je najboljših 6, kot jih je izbral Mark Harris.
Načinov, kako datoteko s skladbo vključiti v našo stran, je več. Morda
najpreprostejši je hipertekstna povezava:
<a href="URL">Ime spletne strani z glasbo</a>
|
npr.
odlomek glasbene spremljave filma Jama belega mačka, ki jo
je napisal Milko Lazar:
<a href="http://www.jakopin.net/wpc/jbm_odlomek.mp3">Odlomek glasbe iz filma Jama belega mačka</a>
|
Na ta način bo gledalec spletne strani prišel do glasbe po kliku na
povezavo. Če želimo glasbo vključiti v stran na nekem mestu, podobno
kot sliko, uporabimo eno izmed oznak bgsound in
embed:
<bgsound src="URL" loop="i"> ali
<embed src="URL" controls="cc" width="jj" height="kk" autostart="n" loop="i">
|
kjer je URL ali spletni naslov ali ime datoteke (npr. glasba.mp3) v
območju, kjer imamo tudi spletno stran.
V primeru oznake bgsound se na zaslonu ne
prikaže posebno okno z nastavitvami igranja (jakost tona, premikanje
po skladbi in podobno), pri uporabi oznake
embed pa se. Z oznako embed
lahko v spletno stran vključimo tudi izvajanje datoteke ne samo z glasbo ampak
tudi predvajamo video datoteko.
Določilo loop lahko
tudi manjka - v tem primeru se bo datoteka z glasbo zavrtela samo
enkrat. Če za vrednost i napišemo kakšno
številko, se bo po koncu skladbe le-ta zavrtela še enkrat, skupaj i-krat,
če namesto i napišemo infinite,
se bo vrtela pa, dokler izvajanja strani sami ne prekinemo.
Določilo controls ima lahko eno izmed dveh vrednosti:
smallconsole ali bigconsole,
ki izbirata preprostejšo ali obsežnejšo ploščico z nastavitvami igranja,
vrednosti jj in kk
določata velikost te ploščice, določilo n
pa je lahko ali TRUE ali FALSE.
Podobno kot določilo loop lahko manjkajo
tudi določila controls,
width, height in
autostart.
Je pa treba vključevanje glasbe ali videa na naše strani jemati s
ščepcem soli - mnogi strežniki, na katere so priključeni uporabniki interneta,
tudi potencialni gledalci naše strani, stranem, ki imajo ukaz embed
iz varnostnih razlogov ne zaupajo. Bojijo se, da bi datoteka, navedena v ukazu,
vsebovala virus ali kako drugo škodljivo vsebino in zato tako stran uporabniku
pokažejo le do ukaza embed, naprej pa ne. Zato, če
želimo našo stran napraviti čimbolj univerzalno, glasbo in video vključimo le v
obliki povezave ali pa jo damo na dno strani, da bo uporabnik videl vso ostalo
vsebino. Več o ukazu embed je mogoče prebrati npr. na eni izmed
šolskih strani
ustanove W3C.
Kakorkoli že, časa, ki ga porabite za izdelavo in dopolnjevanje
svoje predstavitvene strani, naj vam nikar ne bo žal ... življenje je
kratko in res bi bilo škoda, če bi vaše svetle iskrice ostale samo
vaše. Nikoli ne veste, morda jih bo pa le kdo vesel?
Stran je napisal
Primož Jakopin in jo nazadnje spremenil 27. novembra 2016.
Naslov: http://www.jakopin.net/JT/viri/spletna_stran/Postavitev_v_jeziku_HTML.php
10974