Slike so večinoma velike približno 768 krat 1024 pik. Na začetkih opisov so zaporedne številke izvirnih datotek s posnetki. Ponekod so imena delov jam avtorjeva. Pri ekskurziji 2. marca (Radošca 2/80) so sodelovali Marjan Baričič, Marjan Juvan - Manč, Janez Modrijan - Modrc, Andrej Drevenšek - Vrtnar in Igor Maksim Košir - Ičo, k ekskurziji 11. marca v Golobinko pa je zelo pripomogel Vladimir Levašov, ki je tudi na posnetkih.
Stran, besedila in fotografije copyright (c) Primož Jakopin - Klok 2023, razen posnetkov VL16 in VL17, ki ju je napravil Vladimir; objavljena sta z njegovim dovoljenjem.
52111. Še kar blizu ceste na Rakitno, malo naprej od Lovske koče Plehanov laz, je Kevderc na Zavodih, katastrska številka 5608, 15 metrov dolg in 4 metre globok. Je tako rekoč pod gozdno cesto, na njeni severni strani, in ga je lahko najti. Na posnetku - pogled na globel z jamo z južne strani. Severni rob globeli je še najnižji, pa vseeno ne bi šlo čisto brez vrvi. Se bo treba vrniti ob bolj suhem vremenu, pa ko ne bo več snega.
52112. Konec leta 2015 so železničarski kolegi (JKŽ) registrirali zanimivo jamo nedaleč proč, imenovali so jo Lepotica in zver, katastrska številka 11663, 35 metrov dolga in 15 metrov globoka. Aleš Lajovic je pripovedoval o njej. Izhodišče, približno 500 metrov od jame, je križišče gozdnih cest na posnetku. Snega je bilo pa še preveč, da bi se kolovoz mimo jame kaj prida videl in je bilo tudi tu treba obrniti.
52114. Manč pri nameščanju lesene opore, ki bo dodatno stabilizirala veliko skalo ob steni.
52115. Andrej se je spustil v jamo in zamenjal Kloka kot Mančevega pomočnika.
52117. Pogled iz prve dvoranice Južnega rova nazaj na prehod v Glavni rov
52119. Pogled v dvoranico iz stopnje, ki vodi proti kaminu
52120. Kapniško okrasje v Kapelici
52162. Tolmun ob vznožju brzic
52160. Brzice pod prvim slapom
52161. Pogled na drugi slap
52164. Cesta po južnem pobočju Novaške gore, po kateri je najbližji dostop do Golobinke, je bila že kmalu po začetku neprevozna zaradi od snega (konec februarja) podrtih, za nogo debelih smrečic. Zato je bilo treba iti po cesti na severni strani Novaške gore, po Rakitni, potem pa od njenega konca na zahodu naprej po kolovozu. Na posnetku - pobočje Krimščka (940 metrov), kjer se začne markirana pot po njegovi zahodni strani.
52165. Običajni, sicer daljši, a lažji dostop do jame z vhodom na 700 metrih nad morjem, njeno polno ime je Golobinka pri Borovnici, je s spodnje strani, prek vasi Brezovica pri Borovnici, z nadmorske višine 360 metrov. Avtor in Vladimir sta šla z zgornje, Rakitniške strani, kjer ni jasne steze in je dostop po strmem travnatem pobočju z redkim nizkim gozdom tudi orientacijsko zahteven. Spuščala sta se po skrajnem vzhodnem grebenu, kakih 50 metrov preveč vzhodno, in ko se je avtorju zdelo, da sta že preveč nizko, sta prečila proti zahodu. Kmalu sta opazila dobro stezo, ki pelje iz doline malo vzhodno od jame in se pod vršnim platojem obrne proti zahodu, skoraj po izohipsi po pobočju. Bila sta morda kakih 20 metrov prenizko. Zato še malo navzgor po poti, potem pa po že bolj slabo vidni stečini s poti prečno do vhoda v jamo. Zadnji metri so bolj zahtevni, strmina pod steno je kar izrazita, zdrs pa bi znal biti dolg. Na posnetku - pogled izpred vhoda v jamo proti severozahodu, na južno stran Borovniške kotline, spredaj je vas Brezovica pri Borovnici.
52166. Vladimir pred vhodom v jamo
52167. Ta ni prav velik, ...
52168. ... a se da sede lepo zdrsniti noter, tokrat po suhem listju.
52171. Pogled v notranjost jame, po krajšem vodoravnem delu sledi plezanje med balvani navzdol.
52173. Bilo je že precej v popoldne in sončni prameni so položno svetili na steno nasproti vhoda.
52176. Plezanje med balvani kmalu pripelje na polico (sredina zgoraj), od koder sledi dolg spust na dno Velike dvorane. Brez vrvi ne gre, če jo privežete okoli skal bolj blizu roba je dovolj 40-metrska, sicer pa 50-metrska. Da se sestopati kar prosto ob vrvi, avtor se je raje spustil z opremo. Na posnetku - pogled z dna na zahodno pobočje dvorane z Vladimirjem, že bolj proti koncu 40-metrske vrvi.
52174. Vzhodna stena Velike dvorane je lepo belo-rjavo pisana.
52178. Na desni (južni) strani dna vhodne dvorane, je ob strani kaminska razpoka, po kateri se da splezati med kapniki kake štiri metre visoko. Tam se odpre okno v sosednjo, sicer veliko manjšo, pa lepo Kapniško dvorano. Spusti vanjo za mlade plezalce ni preveč zahteven, malo manj spretni pa rabijo vrv, tudi za gor in dol po kaminu. Pri roki je bila 15-metrska, pa bi bila že 10-metrska čisto dovolj.
VL16. Takoj z okna se odpre ta pogled na kapnike v zgornjem delu dvorane.
52182. Zakapana niša na koncu dvorane
VL17. Klok pri fotografiranju
52185. Pogled nazaj s konca dvorane proti prehodu v Veliko dvorano
52180. Ob spodnji strani dvorane so na več mestih ožji prehodi do manjšega vodnega toka. Tam je na zahodni strani tudi majhno jezerce, za mizo veliko. Vladimir se je spustil tja, za avtorja pa je zmanjkalo časa.
52187. Ob severnem dnu dvorane, proti izhodu, je na tleh tale v nadstropja nakodran, pa prelomljen kapniški steber. Le kaj ga je prelomilo?
Povezani strani:
Od Soteske Pekel do Skednene jame, 14. do 23. februarja
Od jame Lepotica in zver do Lanskega vrha, 15. in 16. marca
Stran, besedila in fotografije
je pripravil Primož Jakopin
- Klok, član Društva za raziskovanjem jam Ljubljana (DZRJL), ki sprejema tudi pripombe, na naslov
primoz jakopin guest arnes si (vstavite pike in afno na ustrezna
mesta). Stran je nastala 20. marca 2023 in bila nazadnje spremenjena 3. aprila
Naslov: https://www.jakopin.net/primoz/slike/2023/PJ20230301.php
884