Slike so večinoma velike približno 768 krat 1024 pik.
Na začetkih opisov so zaporedne številke izvirnih datotek s posnetki.
Na ekskurziji v Jamo Radošca 3, ki je potekala ob istem času in tudi iz Članske
vasi (Radošca 3.1/13), so sodelovali Metod Di Batista, Igor Maksim Košir - Ičo, Marjan Juvan - Manč,
Marjan Baričič in Andrej Puc - Fofr. V besedilu je omenjen Tomaž Planina.
Namen obiska Najdene jame je bil
fotografiranje v Piparskem rovu od Druge pasaže naprej.
Po zadnjem visokem vodostaju ni še nihče hodil na to stran. Blata je bilo, kot je pravilno ugotovil
Fofr, dovolj in preveč. Dobrih motivov, tako
tipičnih za to jamo, z ilovnatimi kanjoni, je ostalo pa še kar nekaj.
Pot do Krokodilov na severni strani Piparskega rova ni kratka, in
izkazalo se je, da bi kakšno resnejše fotografiranje zahtevalo spremembo taktike. Če je, po
nadelavi Krivčkove prečnice čez Baldahin, mogoče priti od vhoda v jamo do Dvorane nad Lijakom, z vso
prtljago vred (nahrbtnik s foto opremo in štiri 2 m dolge palice za namestitev virov osvetlitve na
primerno višino) v dobre pol ure, se hoja do recimo Krokodilov pred severnim koncem
Piparskega rova ali nazaj hitro zavleče v eno uro. Tri ovire na prvem delu poti, ki zahtevajo plezanje,
Krivčkova prečnica na začetku, kjer je potrebno samovarovanje s plezalnim pasom, petmetrska prosto
preplezljiva stopnja na sredini Ičotovega rova ter prečka s podobno stopnjo na
prehodu iz Ičotovega rova v Dvorano nad Lijakom, poberejo precej moči, še
posebej na povratku. Transportna vreča na hrbtu terja svoj davek, palice pa so
precej neroden tovor, in pri plezanju navzgor jih je treba zelo premišljeno postavljati
predse, da se same od sebe ne odpeljejo v globino, po možnosti še v kako
nedostopno stransko razpoko ali brezence. Nasvet veteranskih tovarišev glede
drugačnega postopka s palicami, ki avtorju nikakor ni bil po okusu, bo
treba pri takih podvigih odslej upoštevati, z dodatkom še pete palice za hojo
do križišča Ičotovega in Piparskega rova. Za povečanje števila posnetkov z
enega ali dveh, kot na primeru te ekskurzije, recimo na kolikor je prstov na roki,
bi bilo koristno oditi v jamo tudi kako uro prej. Ne ob četrt čez dvanajst, ampak ob enajstih.
Stran, besedila in fotografije copyright (c) Primož Jakopin - Klok 2024.
53492. Pogled proti jugu, na enega najbolj mikavnih motivov v Piparskem rovu, na krokodile. Tako so prvopristopniki imenovali dolomitne nože, ki jim je zob časa prizanesel, njihove apnenčaste okolice pa v rovu ni več. Poudarjena je osvetlitev od spredaj desno, brez nastopajočega. Klik na fotografijo, zatem pa še eden, jo prikažeta v polni ločljivosti.
53496. Isti motiv, le s poudarjeno osvetlitvijo na krokodile, in s statistom. Osvetlitev so bili poleg statistove čelne svetilke na četrt moči, štirje enaki 10 W LED reflektorji, eden, ki je poševno osvetlil prve štiri krokodile (tretji in četrti sta zraščena skupaj), na pol moči, drugi trije na četrtino. Dva sta bila na tleh, dva sta visela na vrvicah z izboklin v stropu. Petega, z 8 W močjo, druge znamke in nekoliko toplejše barve, žal ni bilo mogoče uporabiti - barvna temperatura se spreminja z oddaljenostjo in je bila že malo preveč rumena. Ilovica v rovu, kot je rad povedal Tomaž, res neusmiljeno požira svetlobo, če je je dovolj, kot na posnetku, pa kar zasije.
53497. Konec petega, zadnjega krokodila, od blizu.
53499. Jezerce na križišču, kjer se od Piparskega rova odcepi Borisov rov (spodaj levo). Pogled proti severu.
Povezani strani:
Najdena jama, 4. aprila 2024
Najdena jama, 25. aprila 2024
Stran, besedila in fotografije je pripravil Primož Jakopin
- Klok, član Društva za raziskovanjem jam Ljubljana (DZRJL), ki sprejema tudi pripombe, na naslov
primoz jakopin guest arnes si (vstavite pike in afno na ustrezna
mesta). Stran je nastala 20. aprila 2024 in bila nazadnje spremenjena 26. aprila.
Naslov: https://www.jakopin.net/primoz/slike/2024/PJ20240418.php
682