55234. Hiška, kjer smo bili nastanjeni med obiskom. Z levega okna v prvem nadstropju ...
Slike so večinoma velike približno 768 krat 1024 pik.
Na začetkih opisov so zaporedne številke izvirnih datotek s posnetki.
Pri nastanku fotografij so sodelovali: Juraj Littva in Pavol (Palo) Staník iz Uprave jam Slovaške
(Liptovski Mikulaš), Andrea Martín Pérez in Adrijan Košir iz Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca
ZRC SAZU v Ljubljani ter Vladimir Levašov iz Kijevskega in Ljubljanskega društva za raziskovanje jam.
Namen ekskurzije je bil obisk ene od najdaljših in najpomembnejših slovaških jam, srečanje
z jamarji iz prijateljske države, s katero imamo veliko skupnega, in nenazadnje ogled
jamskega mleka, ki ga
najdemo tudi v naših jamah, a le v ponekod in po malem. Po res izjemnih
količinah tega lepega jamskega okrasja ta slovaška jama še ne slovi po vsem
svetu, je pa le še vprašanje časa, kdaj se bo to zgodilo.
Večina fotografij je bila posneta na hitro, po poti, brez stojala, z uporabo električne
jamske osvetlitve za turistični obisk ter, v neturističnem delu, luči nastopajočega na posnetku in avtorja.
Uporabljen je bil predvsem »nočni« program telefonovega fotoaparata, ki zahteva večsekundno osvetlitev.
Zato sta bili namesto stojala za oporo uporabljeni dve še kar ravni suhi smrekovi palici, ki ju je Vladimir našel
v grmovju blizu vhoda v jamo, in sta ju z avtorjem le malo zgladila, da ostanki
suhih vejic niso preveč bodli v roke; palici sta bili tudi v pomoč pri hoji po
podornem skalovju, kadar ni bilo poti. V turističnem delu je bila dostikrat za
oporo tudi kar ograja poti.
Demänovské jaskyne (Demänovske jame) v Demänovski dolini, v
Narodnem parku Nizke Tatre, so iz štirih med seboj povezanih jam, ki se
imenujejo
Demänovská ľadová jaskyňa,
Demänovska ledena jama,
Demänovská jaskyňa slobody,
Demänovska jama svobode, Pustá jaskyňa, Zapuščena jama, in Demänovská jaskyňa mieru, Demänovska jama miru.
odkrite so bile v letih 1299, 1921, 1923 in 1952, in leta 2025 so bile skupaj s še nekaj več manjšimi
jamami dolge več kot 35 km (2 kilometra so odkrili leta 2024). Demänovske jame so najdaljše in najbolj
obiskane jame na Slovaškem.
Fotografirali so jih seveda na veliko in na medijskem portalu Wikimedia Commons je seveda
tudi kar nekaj slik, ki so prosto dostopne, v dveh kategorijah,
Demänovska
jama svobode in Demänovska
ledena jama. Najboljših fotografij Demänovskih jam pa na svetovnem spletu (še) ni. Leta 2023 je izšla
knjiga Demänovské jaskyne v obrazoch (Demanovske jame v slikah), izdal jo je Državni zavod za varstvo
narave Slovaške republike. Fotomonografija obsega 207 strani, meri 28,5 x 28,5 cm, je trde vezave, tehta 1,65 kg.
V njej so predvsem celostranske fotografije Pavola Staníka (vse razen 11), vključno z več dvostranskimi ter
s spremnim besedilom Miroslava Kudle in jamskimi zemljevidi Pavla Hericha. Knjiga prikazuje vse štiri
zgoraj omenjene jame in še nekaj drugih iz doline, posnetih z umetniško žilico in veliko truda ter
je temu primerno uspelo, dovršeno delo.
Upajmo, da bo sčasoma kakšna fotografija iz nje, morda v člankih na wikipediji, našla pot v svet, do vseh
ljubiteljev podzemskih lepot.
Stran, besedila in fotografije copyright (c) Primož Jakopin - Klok 2025, razen fotografij VL55, VL56, VL57 in VL58, ki jih je posnel in ima zanje avtorske pravice Vladimir Levašov, posnetka AK1, ki je delo Adrijana Koširja ter fotografije AMP1, ki jo je posnela Andrea Martín Pérez; vse so objavljene s soglasjem avtorjev.
55234. Hiška, kjer smo bili nastanjeni med obiskom. Z levega okna v prvem nadstropju ...
55233. ... se je odprl tak jutranji pogled na vas, proti zahodu.
AMP1. Današnja odprava: Andrea, Vladimir, Adrijan, Pavol, Juraj in Klok
55236 in 55237. Pavol, najbolj znan fotograf Demänovskih jam, pred jamo in na ...
55238. ... koncu umetnega rova, ki vodi do vhoda v jamo.
55239. Opremiti del jame za turistični ogled ni bila lahka naloga in dela so se začela šele v poznih osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bila zgrajena pot na kovinskih podporah. V nemirnih časih, ko so privedli do razpada Sovjetske zveze v zgodnjih devetdesetih letih, so bila nadaljnja dela v jami opuščena. Premik naprej je bil narejen leta 2024, ko so najprej naredili nerjavne ograje poti, potem pa še napeljali sodobno osvetlitev jam z zmerno porabo elektrike, s sredstvi EU.
55246. Odtenki barve kapnikov in sige, od snežno bele do rumene, peščene in svetlo rjave
55247. Globok stranski kapniški oltar
55250. Bela stena s sigastimi zavesami na vrhu, nad veliko belo kopo
55251. Sigaste čipke. Ponvica v sredini je široka približno 50 cm.
55252. Dva stalagmita, sigasta rožica in čipke
55267. Jamsko mleko na dnu Jezera belih kosmičev, od blizu
55265. Nekoliko širši pogled ...
55261. ... in celotno jezero, ki je bilo ob obisku skoraj suho.
AK1. Slika vzorca iz Jezera belih kosmičev, ki jo je Adrijan naredil z elektronskim mikroskopom v Laboratoriju Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca ZRC SAZU v Ljubljani. Klik na posnetek in še en eden jo prikažeta v polni ločljivosti.
55254. Tukaj mesečino opazuje ekipa: Juraj, Adrijan, Andrea in Vladimir.
55256. Kapniško razkošje na drugi strani jezera
VL57. V zakulisju nastanka prejšnjih posnetkov
55258, 55260 in 55259. Trije Jurajevi portreti.
55269. Na poti nazaj je Adrijan odkril zelo nenavadne zavese ...
55272. Strme stene in skale, ...
55273. ... tukaj bogato prekrite s kremno obarvano sigo. Zgornja plošča je slab meter dolga.
55274. Visok prehod s sigastimi zavesami in jamskim mlekom nad belo ponvico ...
55276. Prosojni stalagmit ob poti
55278. Pot skozi Prehod makarončkov (Brková chodba) je ponekod vrezana v ilovnata tla; Juraj.
55279. Pot se vije pod stropom z gručami makaronov, ki se malo naprej združijo v ...
55281. Trojica - trije združeni stalaktitno-stalagmitni pari
55282. Spet na prostem - lep dan je bil: Juraj
55286. Pogled na jugovzhod z odtenki modro-sivih pobočij.
55288. Pogled proti severu ...
55289. ... in na vzhod-severovzhod z gorsko verigo Visokih Tater na obzorju, ...
55291. ... tu še malo bolj od blizu.
Povezani strani:
Planinska jama and Jama pod Jerebovim gričem, 5. aprila 2025
Iz Rakove doline do Cerkniškega jezera, 20. aprila 2025
Stran, besedila in fotografije je pripravil
Primož Jakopin - Klok, član Društva za raziskovanjem jam
Ljubljana (DZRJL), ki sprejema tudi pripombe, na naslov
primoz jakopin guest arnes si (vstavite pike in afno na ustrezna
mesta). Stran je nastala 18. aprila 2025 in bila nazadnje spremenjena 21. maja 2025.
Naslov: https://www.jakopin.net/primoz/slike/2025/PJ20250411.php
559
