Gre za jamo, ki je postala dostopna pred kratkim, in v kateri vsak nov obisk pomeni dodatno tveganje za poškodbe njenega nežnega okrasja. V njej je veliko zelo lepih kapniških tvorb in ena posebej velikih je kapniški steber na posnetku.
| |
1. Dvoglavi kapniški steber, pogled iz notranjosti jame proti vhodu, Neznana jama,
Blaž, oktober 2004, 102 x 68 cm Gre za jamo, ki je postala dostopna pred kratkim, in v kateri vsak nov obisk pomeni dodatno tveganje za poškodbe njenega nežnega okrasja. V njej je veliko zelo lepih kapniških tvorb in ena posebej velikih je kapniški steber na posnetku. |
|
2. Tomaž pri izhodu iz pasaže na začetku vzpona v Dvorani pod dimnikom, Mačkovica, julij 2002, 80 x 60 cm Strmina proti dimniku je zelo razgibana in morda skriva še kakšno presenečenje. Ob dežju je iz še nedostopnih prostorov slišati vodo, ki teče za stransko steno. Tomažu se je zdela sumljiva majhna odprtina med skalami in se je zrinil skoznjo v sobico, veliko približno 3 x 3 x 3 metre, na vseh straneh obdano s podorom. Posnetek je nastal, ko se je vračal iz sobice. Njegov podvig je še toliko več vreden, ker je imel na nogah samo sandale - gumijastih škornjev za njegovo nogo (št. 49) ni mogoče dobiti (če kdo ve, kje bi se to dalo, bova podatka oba zelo vesela). |  |
 |
3. Tomaž na lestvicah pod Baldahinom, Najdena jama, maj 2003, 80 x 60 cm Najdena jama je ena najbolj eksotičnih jam pri nas, poleg velikih temnih sten in vse tiste ilovice, ki je je na površju nad njo dosti manj, skriva tudi veliko lepih detajlov. Na veteranski ekskurziji Društva za raziskovanje jam Ljubljana, ki je vsako leto zadnjo soboto v maju, letos že petindvajsetič, je priložnost, da jo obiščejo tudi vsi tisti, ki se z jamarstvom sicer redno ne ukvarjajo. Prva prepreka je spust preko Baldahina, poleg vrvne tehnike navadno možen tudi še na klasičen način, z lestvicami. Tomaž je pri povratku iz jame ohranil še toliko svežih moči, da se je na lestvice odpravil v "švungu" in z navdušenjem; šlo mu je, da ga je bilo veselje gledati. |
|
4. Matic, Luka in Klok v pasaži Matlukovega rova mačkovice, april 2004, 104.5 x 69 cm Na koncu Lažanskega ali Laškega rova v Mačkovici se ob začetku vzpona proti Veliki dvorani na desni strani odpira ozek rov, ki se zelo hitro spremeni v tesen navpičen prehod, v katerem je nastal posnetek. Ekskurzija je bila namenjena prodoru naprej in res se je prehod, s kar nekaj dela, pomaknil naprej za meter in pol. Nadaljevanje zapira skala, ujeta sredi položnejšega nadaljevanja levo zgoraj. Matic (njegova je noga z gojzarjem) je že v tem nadaljevanju, Klok, ki mu je bilo vroče in se je malo odpel, na vrhu navpičnega dela, Luka pa stoji pod njim. |
 |
 |
5. Hieroglifi na steni ob začetku Katernovega rova, april 2004, 69 x 104.5 cm Včasih se iz vode v jami, ki je nekoč zalivala tudi višje dele rova, skoraj vedno na bolj gladke svetle stene, usedejo ilovnate naplavine majhnih krožnih oblik. Kjer so gostejše so tu temnejše barve, kjer so redkejše pa svetlejše, vse skupaj je videti, kot bi vezel čipke. Niso saharski plavalci ali biki, zarisani z roko naših davnih prednikov, ampak abstraktne potke med votlimi hribčki z luknjo na sredini. |
|
6. Pogled s poti vzvodno na slap reke Rak ob Sotočju v Planinski jami,
Luka, april 2004, 104.5 x 69 cm Edino sotočje dveh podzemskih rek pri nas, Pivke in Raka, je v Planinski jami in slap reke Rak, ki ob srednji in visoki vodi pada preko 4 m visoke stopnje, je eden najveličastnejših prizorov v jami. Zaradi velikosti ga je težko dobro osvetliti, dodatna težava je pa še vlaga v zraku, ki megli sliko. Posnetek je bil narejen že iz bližine slapu, malo naprej od konca žične prečke, ki pelje s ploščadi nad sotočjem. |
 |
 |
7. Pogled nazaj po rovu Pivškega rokava Planinske jame, izpod
Šmidlove dvorane, Luka, april 2004, 104.5 x 69 cm Neravna pot iz velikih kamnov, po njej ob visoki vodi teče reka Pivka, je na desni strani slike, nad njo pa se bočijo strme visoke stene rova. Desno zgoraj pelje navpičen prehod proti Katernovemu rovu. Sredi slike spodaj je jezerce, ki ga je takrat še napajal komaj viden potoček. Blizu brega je Cox potopil potapljaško svetilko in njena svetloba je oživila vodo jezerca. |
|
8. Pogled nazaj po strugi blizu sredine Vzhodnega rova Predjame,
Tika, marec 2004, 104.5 x 69 cm Posnetek je nastal ob umiku visoke vode, v eni uri je gladina upadla za pol metra, tako da se je brez čolna dalo priti do konca širokega dela rova, obenem pa je le bilo še toliko vode, da struga ni bila suha in se je po njej vil majhen potoček. |
 |
 |
9. Pogled proti notranjosti Katernovega rova, blizu začetka z Rakove
strani, Jana, april 2004, 104.5 x 69 cm Katernov rov je višja etaža, po kateri so nekoč tekle vode reke Pivke in se blizu današnjega slapa zlivale v reko Rak. Rov se imenuje po slovitem vodniku Janku Katerni, ki je v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja vodil obiskovalce po Planinski jami, zanimal se je pa tudi za arheologijo in vedel veliko zanimivih zgodb o jami in dogajanju okoli nje. Kasneje si je voda izdolbla nižjo, sedanjo strugo, Katernov rov pa se je začel počasi polniti s kapniškimi tvorbami. Zelo lepe so prav na začetku rova, ki je dostopen samo po strmini nad slapom v Rakovem rokavu. |
|
10. Pred stopnjo na poti, Bojana, Gorjanska jama, december 2003, 102 x 68 cm Gorjanska jama, tudi Šimnov brezen imenovana, se odpira v strmem severnem pobočju nad dolino Radovne, vzvodno od vasi Krnica. Je ena najdaljših in najpomembnejših jam na gorenjskem, razvejana v več nadstropjih in z zanimivimi vodoravnimi rovi. Posnetek je nastal približno na sredini jame, kaže pa pogled v notranjost, preko manjše, lepo prehodne stopnje pred ovinkom rova. |
 |
 |
11. Kapniški gaj v jami Orlovači, Barbara, november 2003, 102 x 68 cm Orlovača pri vasi Donje Sinjevo pod planino Romanijo, blizu Pal in Sarajeva, je lepo zakapana izvirna jama; vhod ima pod mogočno steno nad potokom. Nekoč se je imenovala Savina pećina po Savi Miniću, ki jo je obiskoval in skrbel zanjo do velikih odkritij v osemdesetih letih dvajsetega stoletja. V notranjost jame se je do leta 1984 dalo priti le po 200 metrov dolgi pasaži, potem pa so odstranili nekaj tisoč kubičnih metrov kamenja in zemlje pod steno in odprli sedanji vhod. Jama je pomembno paleontološko nahajališče, predvsem kosti jamskega medveda, zelo je zanimiva pa tudi zaradi ilovice in kapnikov intenzivno kostanjevega odtenka rdečerjave barve. |
|
12. Rt Teutu z visečimi stalaktiti, ob oseki, pogled z juga, Nadja, februar 2003, 80 x 60 cm Rt Teutu je verjetno najslikovitejši izmed rtov otoka Rurutu, enega izmed Avstralskih otokov polinezijske skupine (več slik je na spletni strani http://www.jakopin.net/primoz/slike/rurutu_2003). Je malo pod sredino zahodne obale otoka, južno od vasi Avera. Na rtu je koralni greben zelo ozek in okoli rta je mogoče priti le ob oseki, pa še takrat ne brez tveganja zaradi občasnih velikih valov. Je nekaj manjših jam, najbolj impozantni pa so ostanki stropa dvorane, katere večji del je že odplaknilo morje, ki se pnejo pod robom klifa. |
 |
 |
13. Polona, Marija, Matjaž in še en Matjaž na skali v strugi reke Rak, Planinska jama, nad slapom, 1993, 81 x 54 cm Posnetek, prvič prikazan na tretji avtorjevi razstavi, Portreti z Jakovice, v Osnovni šoli Laze avgusta in septembra 1994, je nastal ob obisku Planinske jame z mladino zaselka Gabrnše v Lazah. Bilo je ob bolj nizki vodi in se je dalo priti do slapa in naprej po spodnji poti, ob vodi. V poplavnem območju struge, nekaj metrov visoko, se iz vode izloča manganov oksid in ta prevleka naredi skale v ospredju slike skoraj popolnoma črne. Zaradi tega in zaradi šibke luči, ki ne osvetli celega prostora, je pot med velikimi skalami ob strugi posebno doživetje. |
|
14. Modri vlak, december 2003, 60 x 80 cm Sodobna fotografija, še posebej digitalna, ne gre brez računalnika, in ko si že pri stroju, se splača malo poigrati še z mejnim področjem, strojnimi risbami računalniške grafike. V začetku tega desetletja je ukvarjanje s fraktali, podobami, generiranimi s pomočjo preproste iteracijske formule z:=z2 + c, pri čemer sta z kompleksna spremenljivka in c konstanta. Do nje se je z uporabo znanja, pridobljenega v francoski matematični šoli, na računalnikih osrednjega raziskovalnega središča podjetja IBM dokopal matematik Benoit Mandelbrot v sedemdesetih letih preteklega stoletja. Vzorci, ki nastanejo, se ponavljajo v čedalje manjšem merilu, podobno kot pri glavicah cvetače ali pri listih praproti. Avtor je svojo računalniško kariero začel s strojnimi risbami, slika Modri vlak pa je nastala med njegovimi poskusi s fraktali konec leta 2003. |
 |
|
|
|