Najprej se moram iz srca zahvaliti mentorjema, prof. dr. Nikoli Pavešiću in prof. dr. Janezu Orešniku, za naklonjenost, skrb in spodbudo, ki sem jih, še posebej proti koncu, zelo potreboval.
Delo je gmotno in tudi drugače ves čas podpirala Filozofska fakulteta, za kar se obema dekanoma, prof. dr. Ludviku Horvatu in prof. dr. Franetu Jermanu, ter g. Amaliji Šiftar iskreno zahvaljujem. Prof. dr. Miran Hladnik mi je s svojim večletnim zbiranjem elektronskih verzij slovenskih leposlovnih besedil, ki so javno dostopna na internetu, zelo olajšal zbiranje virov. Matjaž Rebolj mi je pomagal pri prenosu knjige Devet fantov in eno dekle v elektronsko obliko, kolegi iz slavistične knjižnice na fakulteti so se vedno hitro in prijazno odzvali, kadar je bilo treba, doc. dr. Igor Grdina pa je prepoznal besedilo knjige Gorski potoki, ki v elektronski obliki ni imelo ne avtorja ne naslova. Dr. Marina Zorman je veliko pomagala pri sestavljanju pregibalnih shem (paradigem) za samostalnike, pridevnike in glagole ter razvrščanju le-teh v sheme, kar je bilo nujno za učinkovito čiščenje in klasifikacijo besednih oblik v besedilnih zbirkah. Podarila mi je tudi nekaj Kosmačevih del, nekaj pa so mi jih odstopili v Knjižnici Jožeta Mazovca. Tri dela iz prvega vzorca je prijazno odstopil dr. Klaus Detlef Olof; seznam besed in frekvenc korpusa Bank of English je ljubeznivo posredoval Jeremy Clear iz podjetja Cobuild.
Delo takega obsega seveda ne bi bilo mogoče opraviti brez pomoči naklonjenega okolja, povezanega z reševanjem podobnih problemov. Našel sem ga na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. Inštitut spada v okvir Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, katerega direktorju, dr. Otu Lutharju, gre posebna zahvala. Naloga bi bila brez pomoči sodelavcev Inštituta bistveno revnejša, na nekatere dele, npr. na ročno preverjeni slovar lem Kosmačevih zbranih del, pa ne bi upal niti pomisliti. Največ zaslug ima predstojnica, dr. Varja Cvetko Orešnik, ki ji ni bila nobena ideja nesprejemljiva, nobena pot predolga in ki bi, roko na srce, težko pomagala še bolj. Aleksandra Bizjak je preverila vsa besedila, ki so bila označena z avtomatičnim oblikoslovnim označevalnikom; njen je tudi nabor oznak, ki sem jih pri tem uporabil. Dr. Peter Weiss je besedilo naloge jezikovno pregledal; njegova je nova beseda enkratnica (namesto hapax legomenon). Lučka Uršič je prebrala in popravila precejšen del Kosmačevega opusa, pretipkala je tiste najstarejše časopisne vire, ki prostorov Narodne in univerzitetne knjižnice niso smeli zapustiti. V tej knjižnici sem našel tudi računalnik, ki je bil dovolj zmogljiv, da sem lahko entropijo n-terčkov pripeljal tako daleč, kot sem želel - zelo mi je stal ob strani Ivan Groznik, pomagala pa sta še Rok Vidmar in Matjaž Kragelj.
Vso zahvalo sem dolžan še kolegoma iz časov, ko je Univerza v Ljubljani šele prišla do prvega lastnega računalnika s terminalsko mrežo; pomagala sta pri projektu, ki še ni imel ne imena ne domovinske pravice. Mag. Melita Ambrožič je pretipkala Tantadruja in Balado o trobenti in oblaku, dr. Jure Dimec pa znaten del Pomladnega dneva.
Naj se na koncu zahvalim še vsem drugim, ki so mi pomagali, pa jih nisem omenil. Predvsem seveda svoji družini, ki ni izgubila upanja, ki se je morala marsičemu odreči in veliko potrpeti, da je lahko nastalo to delo.